Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (72.637-72.661)


  1.      stóžnik  -a m (ọ̑) nar. gorenjsko steber (pri kozolcu): kozolec s hrastovimi stožniki ● nar. naložiti slamo okoli stožnika debelejšega kola sredi stoga, kope ♪
  2.      strabízem  -zma m (ȋ) med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem ♪
  3.      strád  -a m (ȃ) star. stradanje: biti izčrpan od strada / poznati strad in glad ♪
  4.      stradálen  -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura ◊ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje ♪
  5.      strádar  -ja m (ȃ) ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradarji / kot psovka molči, stradar ♪
  6.      strádati  -am nedov., tudi stradála (á) 1. živeti v pomanjkanju hrane: po očetovi smrti je številna družina stradala; prebivalci nekaterih dežel stradajo; ekspr. stradal je, da se je skozenj videlo / žival strada / ekspr. pustil je otroke stradati ni jim dal jesti // ekspr. ne uživati (dovolj) hrane: če hočeš shujšati, moraš nekaj časa stradati 2. preh., nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročati, da se kdo izčrpa, oslabi: zaprli so ga, tepli in stradali; stradati družino; stradati psa 3. ekspr., z rodilnikom ne imeti česa (dovolj) na razpolago: tam vina ni stradal / stradati ljubezni, nežnosti, veselja ∙ star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju stradajóč -a -e: preskrbeti hrano stradajočim ljudem; sam.: trpljenje stradajočih ♪
  7.      strádavec  -vca m (á) 1. ekspr. revež, siromak: to so ubogi stradavci 2. nar. lakota: povsod je bil stradavec ♪
  8.      strádež  -a m (ȃ) ekspr. 1. stradanje: bili so izčrpani od stradeža; trpljenje in stradež / s stradežem prisiliti koga k priznanju 2. lakota: stradež ga muči 3. redko revež, siromak: vse življenje je bil stradež ♪
  9.      strágula  -e ž (ȃ) linoleju podobna obloga iz lepenkaste umetne snovi: polagati na tla stragulo; stragula in podolit ♪
  10.      stráh  -ú stil. -a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah // tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega 2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu // nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili 4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si ● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha ♪
  11.      stráhoma  prisl. (ȃ) izraža, da se pri dejanju čuti strah: strahoma se ozira na levo in desno; fantek strahoma pogleduje očeta ♪
  12.      strahopét  in strahopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) star. strahopeten: strahopet človek; obšla ga je groza, čeprav ni bil strahopet ♪
  13.      strahopétec  -tca m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: ni marala takega strahopetca; ozmerjati ubežnike s strahopetci / kot nagovor kam bežiš, strahopetec ♪
  14.      strahopéten  -tna -o prid., strahopétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka poguma, odločnosti: strahopeten človek, voznik; bil je preveč strahopeten, da bi se uprl // ki izraža strah, bojazen: strahopetno dejanje, ravnanje strahopétno prisl.: strahopetno ravnati, zbežati ♪
  15.      strahopétka  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila je prevelika strahopetka, da bi mu pomagala ♪
  16.      strahopétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: očitali so mu, da je velik strahopetnež in slabič ♪
  17.      strahopétnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. strahopetna ženska: bila bi strahopetnica, če ne bi sprejela povabila ♪
  18.      strahopétnik  -a m (ẹ̑) ekspr. strahopeten človek: umik strahopetnikov in omahljivcev ♪
  19.      strahopétnost  -i ž (ẹ́) lastnost strahopetnega človeka: zavedati se strahopetnosti; očitati komu strahopetnost; storiti kaj iz strahopetnosti / strahopetnost dejanja ♪
  20.      strahopétstvo  -a s (ẹ̑) strahopetnost: pokazati svoje strahopetstvo; strahopetstvo tovarišev / sramovati se strahopetstev strahopetnih dejanj ♪
  21.      strahôta  -e ž (ó) 1. kar povzroča strah, hudo trpljenje: preživeti vojne strahote; videl je strahote koncentracijskega taborišča / ekspr. narediti konec strahotam 2. značilnost strašnega, hudega: pozabiti strahoto dneva; opisal je strahoto prestanih muk 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: bil je tak, da ga je bilo strahota pogledati; strahota je pomisliti, da bi se to res zgodilo; strahota je, da ga ni mogoče pregovoriti 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: strahota, takega ravnanja pa nisem pričakoval ● redko obšla jo je strahota pred samo seboj strah ♪
  22.      strahôten  -tna -o prid., strahôtnejši (ó) ekspr. 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: strahoten prizor; strahoten zločin / strahotna tišina zelo neprijetna; sprijazniti se s strahotno resničnostjo neprijetno, težko 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: strahoten mraz, vihar; trpela je strahotne muke / sovražnik je imel strahotne izgube zelo velike / to je povzročilo strahoten škandal strahôtno prisl.: v zaporu so ga strahotno mučili; sinova smrt je strahotno prizadela starše; strahotno bled, začuden; v tem boju je bil strahotno sam ♪
  23.      strahôtnost  -i ž (ó) ekspr. značilnost strahotnega: opisovati strahotnost nesreče / zavedati se strahotnosti posledic / odkrivati strahotnost življenja ♪
  24.      strahoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
  25.      strahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪

   72.512 72.537 72.562 72.587 72.612 72.637 72.662 72.687 72.712 72.737  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA