Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (71.262-71.286)



  1.      spektakulárnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost spektakularnega: spektakularnost prireditve / spektakularnost odstopa
  2.      spékter  -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑) 1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter // vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov ◊ farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
  3.      spektrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na spekter: spektralne značilnosti zvezd; ultravijoličasto spektralno področje / spektralna občutljivost fotografskega materiala / spektralno območje radijskih valov / spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; spektralne barve barve, ki nastanejo pri razklonu belega žarka; spektralne črte
  4.      spektro...  ali spéktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na spekter: spektrofotometer, spektrograf, spektroskopija
  5.      spéktrofotométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo
  6.      spektrográf  -a m () fiz. priprava za grafični, fotografski prikaz spektra: spektroskop in spektrograf / masni spektrograf priprava za določanje mase ionov
  7.      spektrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na spektrograf: spektrografski posnetek / spektrografske meritve
  8.      spektrométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje spektra: izmeriti s spektrometrom / masni spektrometer
  9.      spektroskóp  tudi spektroskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) fiz. priprava za opazovanje spektra: naravnati spektroskop; ugotoviti s spektroskopom
  10.      spektroskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na spektroskop: spektroskopske preiskave ♦ astr. spektroskopska dvojna zvezda zvezda, sestavljena iz dveh spektroskopsko ugotovljenih zvezd spektroskópsko prisl.: spektroskopsko raziskovati
  11.      spekulatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na spekulacijo: spekulativni elementi te filozofije / izkustvene in spekulativne metode; spekulativno mišljenje / spekulativna stran znanosti / spekulativna filozofija
  12.      spekulatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost spekulativnega: spekulativnost razmišljanja ♦ filoz. spekulativnost Heglove filozofije
  13.      spekulírati  -am nedov. () knjiž. premišljevati, razmišljati, zlasti teoretično: ni se zadovoljil z odgovorom, ampak je spekuliral še naprej
  14.      speleo...  ali spéleo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame: speleobiološki, speleolog, speleomorfologija
  15.      speleológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo, jamoslovec: razprava znanega speleologa // redko jamar: klub speleologov
  16.      speleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje
  17.      spénec  tudi spênec -nca m (ẹ̄; é) obrt. priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: s spencem zapeto krilo; spenec in pritiskač
  18.      spéniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo spéniti se 1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili spénjen -a -o: spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
  19.      speréti  -ím dov. (ẹ́ í) star. sprhneti, strohneti: štor speri; vse je segnilo ali sperelo
  20.      spêrma  -e ž () biol. izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice, seme: sperma in jajčeca
  21.      spermálen  -lna -o prid. () bot., navadno v zvezi spermalna celica vsaka od dveh spolnih celic, od katerih se ena spoji z jajčecem, druga pa z jedrom zarodkovega mešička
  22.      spermatozoíd  -a m () bot. moška spolna celica nižjih rastlin: bički spermatozoida; gibanje spermatozoidov
  23.      spésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo
  24.      spestíti  -ím dov., spéstil ( í) 1. star. natepsti, pretepsti, zlasti s pestmi: tako so ga spestili, da je obležal; spestila sta se za dekle 2. zastar., v zvezi spestiti roke stisniti roke v pest: spestil je roke in zaškripal z zobmi
  25.      spéstovanček  in spestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr., redko 1. (majhen) otrok: matere s spestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: pozna se mu, da je mamin spestovanček

   71.137 71.162 71.187 71.212 71.237 71.262 71.287 71.312 71.337 71.362  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA