Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (71.187-71.211)


  1.      spakedránost  -i ž (á) slabš. lastnost, značilnost spakedranega: spakedranost jezika ♪
  2.      spakedránščina  -e ž (ā) slabš. jezikovno spremenjena, popačena govorica: govoriti v spakedranščini / predmestna spakedranščina ♪
  3.      spakedráti  -ám dov. (á ȃ) slabš. spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: tuje besede je tako spakedral, da ga ni nihče razumel; spakedrati ime kraja ● ekspr. česar se je lotil, vse se mu je spakedralo zapletlo, pokvarilo spakedrán -a -o: govoriti spakedran jezik; spakedrana beseda ♪
  4.      spákica  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od spaka: to dekle je prava spakica ♪
  5.      spakírati  -am dov. (ȋ) 1. dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: spakirati pohištvo 2. pog. pripraviti prtljago za potovanje: spakirajte in pridite čimprej ♪
  6.      spakoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec ● ekspr., redko mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov ♪
  7.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  8.      spálčiti  -im [u̯č] dov. (á ȃ) zastar. narediti, sestaviti, navadno slabo: spalčiti skrinjico / spalčiti obtožbo; tako zanič romana še ni nihče spalčil ♪
  9.      spálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor spi, speči: zbuditi spalce ∙ vznes. tihi spalci v grobovih mrtvi ljudje, mrtvi ♪
  10.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  11.      spalíti  in spáliti -im, in spáliti -im dov. (ȋ á; á) star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal spáljen -a -o: od sonca spaljen obraz ♪
  12.      spálnica  -e ž (ȃ) prostor, urejen za spanje: stanovanje ima kuhinjo, dnevno sobo in tri spalnice; priti iz spalnice; v spalnici je spalo šest gojencev / zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; zakonska spalnica; pohištvo za spalnico // pohištvo z zakonsko posteljo za ta prostor: spalnica iz trdega lesa / prodam zakonsko spalnico ♪
  13.      spámetiti  -im dov. (á ā) knjiž. spametovati: skušal je fanta spametiti; počasi se je spametil / izkušnja ga je spametila ♪
  14.      spametováti  -újem dov. (á ȗ) povzročiti, da kdo postane bolj pameten, preudaren: poskušal je spametovati fanta; čas bi bil, da se spametuješ / izkušnja človeka spametuje; nesreča nas je spametovala; brezoseb. dosti je pretrpel, pa ga še ni spametovalo spametován -a -o: spametovan človek; spametovan se je vrnil domov ♪
  15.      spánček  -čka m (á) ekspr. (krajši) spanec: privoščiti si popoldanski spanček ♪
  16.      spánčkati  -am nedov. (ȃ) otr. spati: priden bodi in spančkaj ♪
  17.      spánec  -nca m (á) stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec ∙ knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  18.      spárati 1 -am dov. (ȃ) s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: sparati obleko, plašč / sparati šiv // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: sparati jopico; kar je zvečer spletla, je morala sparati spáran -a -o: sparan pulover; sparan šiv ♪
  19.      spárati 2-am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevlje spáran -a -o: sparani fantje in dekleta ♪
  20.      sparcelírati  -am dov. (ȋ) razdeliti na parcele: sparcelirati posestvo sparcelíran -a -o: sparcelirano zemljišče ♪
  21.      spárica  -e ž (ȃ) nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica ♪
  22.      sparína  -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
  23.      spáring  neskl. pril. (ȃ) šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev ♪
  24.      sparítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od spariti, spolno združiti: žival je godna za sparitev / čas sparitve ♪
  25.      spáriti  -im dov. (á ȃ) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel ♪

   71.062 71.087 71.112 71.137 71.162 71.187 71.212 71.237 71.262 71.287  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA