Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (70.937-70.961)


  1.      sòodločílen  -lna -o prid. (ȍ-ȋ) ki je skupaj s čim odločilen: soodločilni dejavniki; te stvari so soodločilne pri oblikovanju poročil ♪
  2.      sòodnòs  -ôsa m (ȍ-ȍ ȍ-ó) knjiž. medsebojni odnos: soodnosi med stvarmi / očiten soodnos med količino mleka in krmljenjem medsebojna odvisnost ♪
  3.      sòodnôsen  -sna -o prid. (ȍ-ó ȍ-ō) knjiž. medsebojno odvisen: soodnosni pojavi ♦ filoz. soodnosni pojmi pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu; lingv. soodnosne jezikovne prvine ♪
  4.      sòodnôsnost  -i ž (ȍ-ó) knjiž. dejstvo, da je kaj v medsebojnem odnosu: prikazovati soodnosnost človeka in jezika / ugotoviti soodnosnost med načinom dihanja in duševnim doživljanjem zvezo, povezavo ♪
  5.      sòodvísen  -sna -o prid. (ȍ-í ȍ-ȋ) medsebojno odvisen: soodvisni pojavi; družbeni procesi so soodvisni / vse v vesolju je v soodvisnem razmerju ♪
  6.      sòodvísnost  -i ž (ȍ-í) medsebojna odvisnost: proučevati soodvisnost mrtve in žive narave; soodvisnost med znanostjo in družbenim razvojem ♪
  7.      sòósen  tudi sòôsen -sna -o prid. (ȍ-ọ̑; ȍ-ó) strojn. ki ima isto, skupno os: soosni gredi ♦ elektr. soosni kabel kabel iz dveh med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os; koaksialni kabel ♪
  8.      sopár  -a m (ȃ) zastar. 1. sopara: sopar puhne iz lonca / gost sopar se je dvigal s potne živine ∙ zastar. stroje žene voda ali sopar para; zastar. opojni sopari vina hlapi, izhlapine 2. soparica: neznosen sopar je napovedoval nevihto ♪
  9.      sopára  -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare ♦ gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo // topel zrak, poln vidnih hlapov: skozi odprta hlevska vrata se je valila sopara; kuhinjska sopara / živali se je kadila sopara iz gobca // redko izparina, izhlapina: zatohla sopara gnoja; zrak, poln strupene sopare 2. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: sopara se tudi proti večeru ni polegla; neznosna sopara; poletna sopara ● knjiž. izza sosednjega hriba se je dvigala sopara megla ♪
  10.      sopáren 1 -rna -o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu // neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku ∙ soparna vročina neprijetno vlažna sopárno prisl.: soparno vroč poletni dan / v povedni rabi popoldne je bilo soparno ♪
  11.      sopáren 2 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soparo, paro: veliki soparni oblaki nad vulkanom; soparne kaplje na stenah / soparna kopel obraza ♪
  12.      sopárica  -e ž (ȃ) 1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem // neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak 2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice ● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak ♪
  13.      sopáričen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soparico: soparično ozračje / soparičen popoldan ∙ soparična vročina neprijetno vlažna sopárično prisl., v povedni rabi: postajalo je vedno bolj soparično ♪
  14.      sopárnost  -i ž (á) značilnost soparnega: soparnost poletnega dne / polmrak in dušeča soparnost v sobi neprijetna toplota, vlažnost ♪
  15.      sòpévec  -vca m (ȍ-ẹ́) pevec v razmerju do drugega pevca, s katerim skupaj poje: eden od pevcev vodi, sopevec mu odgovarja / bil je ljubosumen na njene sopevce pri predstavah ♪
  16.      sôpež  -a m (ȏ) knjiž. sopenje: sopež bolnikov / iz sobe je bilo slišati sopež spečih ♪
  17.      sopíh  -a m (ȋ) 1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / redko za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje 2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih ♪
  18.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči ♪
  19.      sopíhniti  -em dov. (í ȋ) močno, sunkovito, glasno dihniti: divje je pogledal po ljudeh in težko sopihnil ∙ ekspr. pomagaj mi nesti, je sopihnila sopihajoč rekla ♪
  20.      sopílo  -a s (í) nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila ♪
  21.      sòpilót  -a m (ȍ-ọ̑) pilot, ki spremlja delo glavnega pilota in mu pri njem pomaga: v nesreči sta umrla tudi glavni pilot in sopilot ♪
  22.      sòpívec  -vca m (ȍ-ȋ) pivec v razmerju do drugega pivca, s katerim skupaj pije: ostal je trezen, njegovi sopivci pa so že onemogli sloneli na mizi / bili so pogostni sopivci ♪
  23.      sòplesálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plesalec v razmerju do drugega plesalca, s katerim skupaj pleše: plesalci in plesalke so si izmenoma izbirali soplesalce; pogovarjati se s soplesalcem ♪
  24.      sòplesálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od soplesalec: izbrati si soplesalko; na plesu je imel stalno soplesalko ♪
  25.      sòplezálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu ♪

   70.812 70.837 70.862 70.887 70.912 70.937 70.962 70.987 71.012 71.037  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA