Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (70.787-70.811)


  1.      solátarica  -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja solato: solatarica je porivala cizo proti trgu ♪
  2.      soláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta ♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli solátno prisl.: solatno zelena barva ♪
  3.      solática  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od solata: posejala bom tudi malo solatice / ni mu treba po vsako solatico na trg / pečenka, krompirček in solatica ♪
  4.      solátka  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od solata: ima nekaj zemlje, da je kakšna solatka pri hiši / vzemite še malo solatke ♪
  5.      solátnica  -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice ♪
  6.      solátnik  -a m (ȃ) vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik ♪
  7.      solčávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Solčavo: planinska solčavska okolica ♦ lingv. solčavski govor; vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa ♪
  8.      sóld  -a [u̯d] m (ọ̑ ọ̄) 1. nekdaj denarna enota raznih (manjših) vrednosti: kovanec za dva solda; plačati pet soldov // kovanec v vrednosti te enote: v žepu je otipal še en sold 2. ekspr. denar sploh: vse solde sem zapravil / no, kak sold bi ti že dal, dosti pa tako nimam ● ekspr. za to delo nisem dobil solda plačila; ekspr. gleda na vsak sold je varčen; je skop; zastar. zavezal se je služiti za cesarski sold služiti kot cesarski vojaški najemnik ♪
  9.      soldáščina  -e [u̯d tudi ld] ž (ā) star. 1. vojaštvo: onkraj reke je vse polno soldaščine / groba soldaščina 2. vojaščina: biti oproščen soldaščine ♪
  10.      soldáški  -a -o [u̯d tudi ld] prid. (ā) star. vojaški: soldaški boben; soldaška bluza / soldaški stan / soldaška grobost ♪
  11.      soldát  -a [u̯d tudi ld] m (ȃ) star. vojak: biti hraber soldat; nemški, ruski soldati / iti k soldatom; vzeti koga v soldate / oficirji in soldati navadni vojaki ♪
  12.      soldátek  -tka [u̯d tudi ld; drugi pomen u̯d in ld] m (ȃ) 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki ♪
  13.      soldatéska  -e ž (ẹ̑) slabš. nedisciplinirana, brezobzirna vojska, zlasti sovražna: soldateska je morila svobodoljubno prebivalstvo in požigala; država je razpadla in prebivalstvo je bilo na milost in nemilost prepuščeno soldateski; nasilje fašistične, tuje soldateske / divja soldateska je po ulicah nadlegovala ženske divji vojaki // vojska sploh: oblast je prevzela reakcionarna soldateska ♪
  14.      sóldek  -dka [u̯d] m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od sold: plačal je tista dva soldka in odšel / prislužil si je nekaj soldkov ♪
  15.      sóldnik  -a [u̯d] m (ọ̑) zastar. najemniški vojak: soldnik turjaškega grofa ♪
  16.      solecízem  -zma m (ȋ) knjiž., redko jezikovna napaka: ni rad pisal v latinščini, ker se je bal narediti kak solecizem ♪
  17.      sólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sol: a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ♪
  18.      sòlétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) knjiž. kdor je skupaj s kom rojen istega leta: vsako leto umre kak njegov soletnik ♪
  19.      sòléžen  -žna -o prid. (ȍ-ẹ̄) teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj ♪
  20.      solfatára  -e ž (ȃ) geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti žveplovimi: iz solfatare se kadi; solfatare in fumarole ♪
  21.      solféggio  -a [-edžo] m (ẹ̑) muz. pevske vaje za izpopolnjevanje posluha, točno zadevanje tonov: obvladati solfeggio; učbenik solfeggia / profesor solfeggia ♪
  22.      solicitátor  -ja m (ȃ) nekdaj (administrativni) vodja odvetniške pisarne ♪
  23.      solidáren  -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi 1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko 2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim 3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni ◊ jur. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku solidárno prisl.: solidarno z drugimi se boriti za izboljšanje delovnih razmer; vzajemno in solidarno zagotavljati možnosti za razvoj otrok; biti solidarno odgovoren za škodo ♪
  24.      solidarízem  -zma m (ȋ) 1. soc. družbeni nazor, ki poudarja solidarnost med člani družbene skupnosti: širiti solidarizem; solidarizem in humanizem 2. publ. solidarnost: prepričati ljudi o potrebnosti sodelovanja in solidarizma ♪
  25.      solidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) podpreti, odobriti ravnanje, mnenje koga: solidarizirati se z državami v razvoju v prizadevanjih za gospodarsko neodvisnost; solidarizirati se s pobudniki za mir v tem delu sveta / pisatelj se je solidariziral z junakom // strinjati se, soglašati: solidarizirati se s sklepi konference, s stališčem komisije; ne solidarizirati se s skrajnostmi ● publ. del buržoazije se je solidariziral z okupatorji začel sodelovati ♪

   70.662 70.687 70.712 70.737 70.762 70.787 70.812 70.837 70.862 70.887  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA