Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (70.487-70.511)



  1.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umažezastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
  2.      snažílec  -lca [tudi c] m () delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov
  3.      snažílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
  4.      snažílka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka
  5.      snážiti  -im nedov.) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
  6.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
  7.      snéd  -í ž, daj., mest. ed. snédi (ẹ̑) star. požrešen človek: ta sned tudi materi ni privoščila priboljška
  8.      snéda  -e ž (ẹ̑) star. požrešen človek: ti sneda, ali boš vse sam pojedel
  9.      snédati  -am nedov. (ẹ́) star. pojedati: gosenice snedajo liste ● star. snedati komu čast in ugled jemati
  10.      snéden  -a -o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje
  11.      snédenec  -nca m (ẹ̑) star. požrešen človek: ta snedenec nima nikoli dovolj
  12.      snédenost  -i ž (ẹ̑) star. požrešnost: vsi so jo poznali po njeni snedenosti
  13.      snédež  -a m (ẹ̑) star. požrešen človek: tak snedež je, da bi najraje sam vse pojedel
  14.      snedúh  -a m (ū) star. požrešen človek: prevelik sneduh je, da bi se odrekel dobri večerji
  15.      snég  -á m (ẹ̑) 1. padavine v obliki snežink: sneg naletava, je ponehal; pog. sneg gre sneži; v hribih bo padal sneg bo snežilo; burja nosi sneg; dež s snegom; dež in sneg / verjetno bo spet sneg; kaže na sneg; ekspr. diši po snegu / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ne stoj na snegu; les so spravljali tudi v snegu in mrazu // te padavine kot bela snov na podlagi, zemlji: sneg kopni, se tali, se udira; sonce topi sneg; gaziti sneg, po snegu; kidati sneg; otresti sneg s plašča; drevje se je polomilo zaradi snega; avtomobil je obtičal v snegu; hribi so pokriti s snegom; sipek, trd sneg; svež sneg; knjiž. bleščeč, lesketajoč se sneg; sneg je na površini zmrznjen / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; južen sneg razmehčan, topeč se; moker sneg; plazovit sneg ki se (rad) loči, odtrga od celote; puhasti sneg; večni sneg ki stalno pokriva površje zemlje / mn., knjiž. visoki snegovi so začeli kopneti 2. stepen beljak: umešati sneg / beljakov sneg ● ekspr. sneg se kadi (močno) sneži z vetrom; ekspr. sneg se ponuja začenja rahlo snežiti; drva so pripravili do snega do zime; publ. zimske počitnice so preživeli na snegu vse počitnice so se smučali, sankali; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., rad. sneg na ekranu svetle, migotajoče pike na televizijskem zaslonu zaradi šibkega vhodnega signala; marčev sneg je siromakov gnoj ◊ alp. gnili sneg otajan, star sneg, ki se seseda; jamičasti sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega; geogr. ločnica večnega snega višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; meteor. južni sneg ki pada pri temperaturi okoli 0°C
  16.      snegolòm  -ôma m ( ó) gozd. polom drevja zaradi snega: proti snegolomu odporna drevesa / obšel je snegolom zaradi snega polomljeno drevje
  17.      snegolòv  -óva m ( ọ̄) ograja na strehi, ki zadržuje sneg: namestiti, popraviti snegolov
  18.      snegomér  -a m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje višine snežne odeje
  19.      snemálec  -lca [c in lc] m () 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec ♦ film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka
  20.      snemálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio ◊ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
  21.      snemalíšče  -a s (í) kraj, prostor za snemanje: izbrati primerno snemališče
  22.      snemálnica  -e ž () rad. prostor za snemanje zvokov: posneti v snemalnici
  23.      snemálnik  -a m () strojn. priprava za snemanje koles z gredi
  24.      snemálski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na snemalce: snemalska izkaznica / snemalska ekipa snemalna
  25.      snémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več obešeno: snemati slike, zavese; snemati obleke z obešalnikov / snemati verižico z vratu // delati, da kaj ni več nataknjeno na kaj: snemati meso z ražnja / snemati sedlo; drug za drugim so si snemali maske / snemati okna, vrata jemati s tečajev 2. obrt. s pletilko delati novo petljo skozi dve ali več prejšnjih ali končevati pletenje: snemati na koncu vrste; snemati za izrez / snemati petlje 3. prenašati s filmsko kamero na filmski trak: ta prizor so dolgo snemali; snemati film po noveli, romanu; film so snemali v studiu / snemati v barvah 4. rad. zapisovati zvok ali sliko na magnetni trak, ploščo: snemati glasbo, ptičje petje; snemati koncert / snemati nastop popularnega ansambla / snemati sestanke na magnetofonski trak / ta pevka veliko snema ◊ jur. snemati sledove prenašati sledove na drugo podlago zaradi identifikacije

   70.362 70.387 70.412 70.437 70.462 70.487 70.512 70.537 70.562 70.587  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA