Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
j (201-225)
- jámičkar -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje ♪
- jámljič -a m (ȃ) nar. jarek, brazda: metati krompir v jamljič ♪
- jámnica -e ž (ȃ) nar. zasipnica, podsipnica: Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec) ♪
- jamomérec -rca m (ẹ̑) strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca ♪
- jamomérstvo -a s (ẹ̑) veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo ♪
- jamoslóvec -vca m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev ♪
- jamoslóvje -a s (ọ̑) veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija: pionirji jamoslovja ♪
- jámrati -am nedov. (ȃ) nižje pog. tožiti, tarnati: nič hudega mu ni, pa vendar jamra; jamra, da ga otroci ne ubogajo ♪
- jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo: a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe ◊ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki
živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus ♪
- jámstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na jamstvo: jamstveni pogoji za banke / jamstvena izjava / jamstvena doba / jamstveni list garancijski list ♦ jur. jamstveno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim; odgovornostno zavarovanje ♪
- jámstvo -a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija: prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom; rok jamstva 2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo // redko kavcija, varščina: jamstvo za izpustitev na prostost ● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila ◊ jur. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje; družba z omejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki pri kateri jamčijo družabniki le s
svojim deležem; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem ♪
- jámščarica -e ž (ȃ) knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah ♪
- jámščina -e ž (ȃ) 1. redko kavcija, varščina: dati jamščino / posodil mu je brez jamščine jamstva 2. jur. kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje obveznosti, ki jih ima iz dražbe: cenilna vrednost in jamščina ♪
- ján -a m (ȃ) nar. štajersko vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): širok jan / delati v janu ♪
- Jánez -a m (á) šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi // ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto; upor kranjskih Janezov v Judenburgu ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
- jánez -a m (á) ekspr. nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant: vidiš ga janeza, spet si ga polomil / kot nagovor o ti janez janezasti ♪
- Jánezek -zka m (á) v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
- jánež -a m (á) enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina ♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella ♪
- jánežev -a -o prid. (á) nanašajoč se na janež: janežev vonj; janeževo zrno / janežev čaj; janeževo olje / janežev kruh ♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem ♪
- jáneževec -vca m (á) žganje z okusom po janežu: janeževec in pelinkovec ♪
- jáničar -ja m (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja 2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / literarni janičar ♪
- jáničarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko ♪
- jáničarstvo -a s (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske 2. ekspr. izdajstvo, odpadništvo: zgražali so se nad njegovim janičarstvom ♪
- jánjček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke; bel janjček; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček ♪
- janjčevína in jánjčevina -e ž (í; ȃ) jagnječje krzno: kučma iz dragocene janjčevine // redko jagnjetina: jesti janjčevino ♪
76 101 126 151 176 201 226 251 276 301