Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

j (176-200)



  1.      jámarica  -e ž () zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos
  2.      jamáriti  -im nedov.) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
  3.      jamárjenje  -a s (á) glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje
  4.      jámarski  -a -o prid. () nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam
  5.      jámarstvo  -a s () obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva // redko speleologija: razprava s področja jamarstva
  6.      jámast  -a -o prid. (á) poln jam: jamast svet; jamasta cesta, pot ◊ zool. jamasto-vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno
  7.      jámb  -a m () lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu
  8.      jámbor  -a m (á) 1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor; kovinski, lesen jambor; vrh jambora / signalni jambor ♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj; krmni jambor na krmi; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov 2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber: novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer 3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor
  9.      jámboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč; jamborne vrvi ♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru
  10.      jámborje  -a s (á) jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje
  11.      jámbornica  -e ž (á) ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice
  12.      jámbornik  -a m (á) jambornica: trgovske jadrnice in jamborniki ◊ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena
  13.      jámborovje  -a s (á) redko jamborje: zrušeno jamborovje
  14.      jámborski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jambor: jamborske luči, vrvi / jamborska drevesa ♦ navt. (jamborski) koš (jamborni) koš
  15.      jámbski  -a -o prid. () nanašajoč se na jamb: jambski ritem, verz / jambska stopica
  16.      jámčenje  -a s (ā) glagolnik od jamčiti: jamčenje za nedotakljivost državnih meja / jamčenje za blago; rok jamčenja
  17.      jamčeválec  -lca [lc in c] m () kdor jamči: odtegnitev jamčevalca obveznostim / star. jamčevalec pravic porok
  18.      jamčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na jamčenje ali jamstvo: jamčevalne napake v pogodbi / jamčevalna dolžnost, obveznost prodajalcev
  19.      jamčevánje  -a s () redko jamčenje: pogoji jamčevanja
  20.      jamčevína  -e ž (í) star. kavcija, varščina: zahtevati visoko jamčevino / za poroko je potreboval jamčevino
  21.      jámčiti  -im dov. in nedov.) 1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj // trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati: jamčiti (za) izdelek za eno leto 2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli 3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim; jamčim ti, da ni nikogar v bližini
  22.      jámica  -e ž (á) manjšalnica od jama: a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo c) počiva v hladni jamici ● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil očianat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk
  23.      jámič  -a m () nar. jarek, brazda: metati gnoj v jamič; en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem
  24.      jámičast  -a -o prid. (á) ki ima jamico, jamice: kupidi z jamičastimi trebuščki; jamičasta brada / jamičast asfalt poln jamic; jamičasta površina ♦ alp. jamičast sneg sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega
  25.      jámičati  -am nedov. (ā) redko delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA