Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izven (14-38) 
- ízvenplánski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) publ. ki ni v planu, neplaniran: izvenplanska proizvodnja ♪
- ízvenpráven -vna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ā) publ. nepraven: izvenpravne kriminalne vede ♪
- ízvenproračúnski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȗ) publ. ki ni določen, predviden v proračunu: izvenproračunski izdatki / izvenproračunska bilanca ♪
- ízvenprostóren -rna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav ♪
- ízvenrazréden -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ẹ̑) 1. ki ni v (šolskem) razredu, v okviru razreda: izvenrazredni pouk / izvenrazredno delo 2. publ. nadrazreden, nerazreden: izvenrazredni interesi; izvenrazredna ideologija / narodnost je izvenrazredna kategorija ♪
- ízvensezónski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) ki ni v sezoni: izvensezonski čas; izvensezonski meseci / izvensezonske cene; izvensezonska podoba letovišč ♦ trg. izvensezonski modeli modeli, ki niso za letni čas, v katerem se prodajajo ♪
- ízvensóden -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) jur. ki se opravi brez posredovanja sodišča: izvensodna poravnava; izvensodno urejanje sporov / izvensodno priznanje priznanje, ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda ♪
- ízvenšólski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̑) ki ni v šoli, v okviru šole: izvenšolska vzgoja mladine; v kraju se pozna prizadevno izvenšolsko delo učiteljev; izvenšolsko izobraževanje / publ. knjiga za šolsko in izvenšolsko rabo nešolsko // ki ni v okviru rednega šolskega pouka, dela: izvenšolsko udejstvovanje mladine na šoli / vedenje učencev v izvenšolskem času prostem času ♪
- ízvenumétniški -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ẹ̑) publ. ki ne spada v umetnost, neumetniški: izvenumetniška stališča / poseganje izvenumetniškega foruma v umetnostna vprašanja ♪
- ízvenuráden -dna -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ȃ) ki ni v uradu, v okviru službe: izvenuradno delo ♪
- ízvenzakónski -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ọ̄) knjiž. ki ni v zakonu, v okviru zakona, nezakonski: izvenzakonski spolni odnosi; izvenzakonska skupnost moškega in ženske / publ. izvenzakonski otrok ♪
- ízvenzêmeljski tudi ízvenzémeljski -a -o [vǝn-mǝl in ven-mǝl] prid. (ȋ-ē; ȋ-ẹ̑) publ. ki ni na zemlji: zgodba poteka na izvenzemeljski opazovalnici / možnosti izvenzemeljskega življenja ♪
- prizvèn -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é) prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven ♪
- prizvenéti -ím dov. (ẹ́ í) zveneč se zaslišati: skozi okno je prizvenel ženski glas ♪
- prižvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo ♪
- abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve ♦ gled. premierski abonma; abonma reda B ♪
- aktívnost -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost ◊ astr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
- dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš // podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim // delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri 3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo 4. s širokim
pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali // z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti 5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal 6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi
poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje 7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo 8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj 9. navadno z nikalnico delati, da se kaj more goditi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje 10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje ●
ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se dajáti se tudi dájati se ekspr. bojevati se, tepsti se: onstran meje se že dajejo; partizani se dajejo z Nemci; z noži sta se dajala ∙ šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo // prepirati se: sinova se dajeta za dediščino
dajajóč -a -e: pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi ♪
- debáta -e ž (ȃ) izmenjava mnenj, navadno v razgovoru, razpravljanje: sprožiti, začeti debato; poseči v debato; vnela se je burna debata; ostra, živahna, žolčna debata ∙ ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari ♪
- dejávnost -i ž (ā) navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti protiokupatorsko dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij // nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
- diskusíja tudi diskúsija -e ž (ȋ; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovorili ∙ ekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena ♪
- dvóm -a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó) 1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi // nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih 2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako ● ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako ◊ filoz. metodični dvom načelo, ki
v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane ♪
- fólksdôjčer -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji ♪
- gòst gôsta m, im. mn. gôstje tudi gôsti (ȍ ó) 1. kdor je kam povabljen in pogoščen: danes boste naš gost; dobiti, imeti goste; pričakovati, sprejemati goste; odličen, prijeten gost; on je pri njih stalen gost / publ. visoki gostje se bodo seznanili z nekaterimi gospodarskimi vprašanji; več dni je bil pri njih kot gost // kdor pride kam na obisk: gostu je na hitro postregla s črno kavo; dobrodošel, nezaželen gost / on je reden gost naše knjižnice obiskovalec, izposojevalec; pren. revščina je bila pri njih stalen gost ∙ povabiti koga v goste na pogostitev, navadno ob kakem pomembnem dogodku; priti v goste na obisk; redko večkrat je pri njih v gostih v gosteh 2. kdor se začasno mudi, stanuje v gostinskem lokalu, hotelu, zdravilišču: gostje so bili večinoma lovci; v kavarni je bilo le nekaj gostov; gostilna je polna gostov / prehodni gostje; za naše stalne goste se bo pa že še našel
prostor; zdraviliški gostje / publ. cenjene goste obveščamo, da smo odprli nov lokal 3. kdor javno nastopi izven kraja stalnega udejstvovanja: občinstvo je gosta toplo pozdravilo; naše moštvo je premagalo goste iz sosednje republike; kot gost je nastopila znana pevka / seje so se udeležili le kot gostje kot opazovalci, brez pravice glasovanja ♪
- gostováti -újem nedov. (á ȗ) 1. javno nastopati izven kraja stalnega udejstvovanja: danes gostuje mariborska drama; v glavni vlogi bo gostovala slavna pevka; včeraj so gostovali grški teniški reprezentanti 2. biti nastanjen v tujih, najetih prostorih: učiteljišče gostuje v gimnaziji / gostuje v leseni bajti je gostač 3. biti, muditi se pri kom kot gost: večkrat gostuje pri njih; stric je precej časa gostoval pri nas 4. zastar. gostiti2: več dni že gostuje prijatelje ♪
1 14 39 
