Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iztočen (2)

1.      iztóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na iztok: iztočna cev, odprtina, pipa ♦ teh. iztočna hitrost hitrost, s katero tekočina odteka skozi kontrolno mejo 2. zastar. vzhoden: iztočni deli dežele / iztočni običaji vzhodnjaški ♪
2.      iztleti  gl. stleti ♪