Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izsušiti (7)
- izsušíti -ím dov., izsúšil (ȋ í) odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo ∙ ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni izsušíti se izgubiti vlago, vodo: koža se na vetru izsuši; nekatere rastline se hitro izsušijo; v suhi shrambi se sadje izsuši ∙ ekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal izsušèn -êna -o: izsušen les; izsušene ustnice; ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel; izsušeno močvirje ♪
- izpalíti in izpáliti -im, in izpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. izžgati, izsušiti: sonce je izpalilo travo ♪
- izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje 2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči ∙ izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil // knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica izpít tudi spít -a -o: izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito
vino; izpit od dela ♪
- izsušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izsušiti: z izsušitvijo močvirij so pridobili precej obdelovalne zemlje / nevarnost za izsušitev rastline ♪
- posrébati -am tudi -ljem dov. (ẹ̄) 1. srebajoč popiti: posrebati juho, kavo / posrebati skodelico kislega mleka; pren., ekspr. posrebati vse užitke življenja // ekspr. popiti: pridi, bova skupaj posrebala steklenico vina 2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: veter je posrebal luže ♪
- posŕkati -am dov. (ŕ ȓ) 1. srkajoč popiti: posrkati sok iz pomaranče / korenine posrkajo vlago iz zemlje / omet je posrkal barvo vpil; pren., ekspr. megle so posrkale večerno svetlobo // ekspr. popiti: posrkal je že dve skodelici čaja 2. knjiž., ekspr. posušiti, izsušiti: sonce je posrkalo roso z listov // vzeti moč, oslabiti: bolezni so ji posrkale veliko moči ♪
- sesušíti se -ím se [sǝs in ses] dov., sesúšil (ȋ í) knjiž. izsušiti se, posušiti se: kruh se je sesušil; sod se na soncu sesuši / obraz mu je potemnel in se sesušil sesušèn -êna -o: sesušen škaf; sesušene ustnice ♪