Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izslediti (12) 
- izsledíti -ím dov., izslédi in izslêdi; izslédil (ȋ í) 1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: izslediti kuno, zajca 2. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga izsledili; izslediti krivca, vlomilca / izslediti skladišče orožja ∙ ekspr. nikjer ga ne morem izslediti najti, odkriti 3. knjiž. ugotoviti, odkriti: izslediti pojave radioaktivnosti; izsledili so, odkod izvirajo najdeni predmeti ♪
- daktiloskopíja -e ž (ȋ) veda o kožnem reliefu prstov, dlani in stopal: razvoj daktiloskopije // jur. primerjanje prstnih odtisov za ugotovitev istovetnosti: izslediti krivca s pomočjo daktiloskopije; enoprstna daktiloskopija ♪
- eruírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poiskati, izslediti: eruirati podatke o pisatelju; eruirati storilca ♪
- izsledítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izslediti: izsleditev atentatorja, morilca ♪
- izsledljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izslediti, odkriti: glavna misel je težko izsledljiva ♪
- nèizsledljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izslediti, odkriti: pisec članka je dozdaj še neizsledljiv ♪
- rópar -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike; izslediti roparje; tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar ♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar ♪
- storílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor stori kaznivo dejanje: izslediti, prijeti storilca; neznan storilec ∙ ekspr. šipe so razbite, kdo je storilec kdo je to naredil ♦ jur. storilec kaznivega dejanja ♪
- tát -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ) 1. kdor krade: tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec / kot psovka tat tatinski ∙ prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče ♪
- tihotápec -pca m (ȃ) kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev ♪
- usledíti -ím dov., uslédi in uslêdi; uslédil (ȋ í) star. izslediti, zaslediti: pes je usledil zajca / prijatelji so ga hitro usledili ♪
- zasledíti -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ȋ í) 1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu 2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli 3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih ♪