Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izruvane (2)

1.      izruvánec  tudi izrúvanec -nca m (á; ū) knjiž., redko izkoreninjenec: živeti kot izruvanec ♪
2.      zvéniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̄) navadno sedanji čas 1. postati (u)vel: izruvane rastline zvenejo 2. ekspr. prenehati obstajati: lepota hitro zvene ♪