Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izrezovati (13) 
- izrezováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem odstranjevati iz česa: izrezovati nagnite dele sadja // z rezanjem izločati manjše enote iz česa: izrezovati slike iz revij 2. z rezanjem delati, oblikovati: otroci izrezujejo figure iz lepenke ♪
- izrezávati -am nedov. (ȃ) izrezovati: izrezavati nagnite dele; izrezavati kite iz mesa / izrezavati slike iz revij / izrezavati odprtino v vrata ♪
- izrezovánje -a s (ȃ) glagolnik od izrezovati: izrezovanje bule; izrezovanje semen iz paprike / izrezovanje slik iz revij / modelček za izrezovanje krofov ♪
- izsekováti -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem v celoti, popolnoma odstranjevati: izsekovati gozdove ◊ teh. izrezovati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati ♪
- krógec -gca m (ọ̑) manjšalnica od krog: izrezovati krogce iz lepenke / ničlo je narisal v obliki krogca / krogec svetlobe na stropu ♪
- kupón -a m (ọ̑) 1. papirnat, kartonast dokument, ki daje imetniku pravico do določenih ugodnosti: kupon za nakup vozila / izrezovati nagradne kupone iz časopisov; premijski kupon // dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago; bon: unovčiti kupon; kuponi za usnje / blago je na kupone 2. del listine, dokumenta, ki se pri uporabi odtrga: odtrgati kupon vstopnice // ekon. del vrednostnega papirja, ki ga imetnik uporablja kot potrdilo o pravici do česa: predložili so obrestne kupone / strigel je kupone ◊ ptt mednarodni kupon za odgovor ♪
- kvadrátek -tka m (ȃ) manjšalnica od kvadrat: izrezovati kvadratke / vpisati v kvadratek / prt s kvadratki / dobil je kvadratek čokolade ♪
- rogljíčiti -im nedov. (í ȋ) teh. izrezovati roglje pri veznem elementu: rogljičiti deske // vezati z roglji: rogljičiti predal rogljíčen -a -o: rogljičena vez ♪
- silhuéta -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi ♪
- slíka -e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko; dobra, lepa slika; slika cvetočega drevesa; deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo, izdelek s tako upodobitvijo: po stenah visijo slike; obesiti, sneti sliko / dati sliko v okvir / kupiti Jakopičevo sliko ki jo je naslikal Jakopič 2. upodobitev česa, zlasti v knjigi, časopisu: za otroške knjige so primernejše barvne slike; slika na naslovni strani; slike in besedilo; v učbeniku je veliko slik / izrezovati slike iz starih koledarjev / kot opozorilo v tekstu glej, primerjaj sliko št. 8 3. upodobitev česa, nastala na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo: izdelati, povečati sliko; skupinska slika / album slik; gladek, nazobčan rob slike // upodobitev česa, nastala s pomočjo kakega
tehničnega sredstva: projicirati sliko na platno, steno / filmska, televizijska slika; rentgenska slika prsnega koša 4. s prilastkom bistvene, navadno z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti zunanjega sveta: po potresu se je povsod kazala enaka slika: porušene hiše, prestrašeni ljudje; sliko slapa si je hotel vtisniti v spomin 5. s prilastkom pojavne lastnosti, značilnosti česa, kot jih določa prilastek: slika stanja, ki jo je podal, ni prava; knjiga je le približna slika trpljenja v taborišču / publ. slika položaja se je spremenila položaj 6. navadno s prilastkom kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve česa vidnega, doživetega: pred očmi so se mu pojavljale neprijetne slike iz preteklosti; rada je v spominu obujala slike iz otroštva // knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti; predstava: imeti, ustvariti si pravo sliko o čem 7. gled. vsebinsko, časovno in prostorsko zaokrožen del gledališke
predstave: arija iz druge slike prvega dejanja; drama v sedmih slikah ● ekspr. ti si pa slika posebnež; šalj. gasilska slika skupinska slika; zastar. gledati gibljive slike (umetniško) delo iz slik na filmskem traku; film; ekspr. hči je prava slika svoje matere zelo ji je podobna; imeti jasno sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati ◊ film., rad. slika (na zaslonu, platnu) se preliva; podložiti sliko; negibna slika besedilo, risba ali fotografija (na zaslonu, platnu), ki med predvajanjem miruje; fiz. navidezna slika; prava slika ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; fot. razviti slike; ostra slika na kateri je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; gled. živa slika prizor, v katerem se igralci ne gibljejo in ne govorijo; lit. slika pripovedna enota kot del pripovednega dela v prozi; zlasti v drugi polovici 19. stoletja zelo kratko pripovedno delo v prozi, ki
navadno objektivistično prikazuje kak dogodek; mat. narisati sliko funkcije; med. krvna slika; meteor. vremenska slika; rad. poslati sliko po linku; mešalec slike; rel., um. votivna slika narejena, podarjena zlasti kaki cerkvi zaradi zaobljube; šol. tabelska slika kratek in pregleden zapis učne snovi, ki nastaja med poukom na tabli; tisk. dvokolonska slika; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu ♪
- slíkica -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od slika: izrezovati slikice iz časopisa / otr. poglej, kako lepe slikice so v knjigi ♪
- srcé -ta s (ẹ̑ ẹ́) star. kar je po obliki podobno srcu: izrezovati papirnata srceta / prodajati lectova srceta ♪
- štáncati -am nedov. (ȃ) teh. na stiskalnici serijsko izrezovati, obrezovati, oblikovati predmete, navadno iz pločevine: štancati sponke / štancati aluminij štáncan -a -o: štancani izdelki ♪