Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izrazit (151-175)


  1.      képrov  -a -o prid. (ẹ́) tekst., navadno v zvezi keprova vezava vezava, ki daje tkanini izrazite poševne črte: tkanine v keprovi vezavi ♪
  2.      kímniti  -em dov. (í ȋ) 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav // z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo ♪
  3.      kméčki  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo ◊ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; jur. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica kméčko prisl.: kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega ♪
  4.      kolénast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenasti rovi / kolenasta veja ♪
  5.      kolénčast  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki ima eno ali več izrazitih krivin: kolenčast poganjek; kolenčaste veje 2. bot. ki ima (izrazita) kolenca: kolenčasto steblo ◊ geol. kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana kolénčasto prisl.: kolenčasto ukrivljeno steblo ♪
  6.      kolorít  -a m (ȋ) 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit ♪
  7.      kombinatóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kombiniranje: ima velike kombinatorne sposobnosti / nogometaši so se branili s solidno tehniko in kombinatorno igro kombinatórno prisl.: šah igra izrazito kombinatorno ♪
  8.      komenzurabílen  -lna -o prid. (ȋ) mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim; soizmerljiv: komenzurabilni količini ♪
  9.      komerciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent ♪
  10.      komét  -a m (ẹ̑) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna ♪
  11.      kómičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent ♦ muz. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino 2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju 3. redko šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi kómično prisl.: učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega ♪
  12.      kómoren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored ♪
  13.      kondolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izreči, izraziti sožalje: vdovi je kondoliral ♪
  14.      kontrást  -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti // ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta ◊ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov ♪
  15.      kontrásten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontrast, nasproten: kontrastna tipa; izrazita kontrastna figura / kontrastne barve ♦ med. kontrastna snov snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov kontrástno prisl.: kontrastno delovati; kontrastno oblikovan ♪
  16.      konverzacíjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konverzacijo: konverzacijski krožek; hodi h konverzacijskim uram / prijetni konverzacijski večeri ♦ lit. konverzacijska drama drama, v kateri se dogajanje razvija v izrazitem pogovoru dveh ali več oseb; šol. konverzacijska metoda metoda učenja tujih jezikov s pomočjo konverzacije 2. v zvezi konverzacijski leksikon leksikon: kupil si je nemški konverzacijski leksikon ♪
  17.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  18.      krítičen 1 -čna -o prid., krítičnejši (í) nanašajoč se na kritiko: objavljati kritične članke; kritična študija / kritičen pregled razvoja določenega vprašanja; kritična analiza dela; dati kritično oceno / veliko kritičnih besed je moral slišati; izraziti kritično misel, pripombo / imeti kritičen odnos do česa; kritično stališče / bil je zelo kritičen duh / ekspr. gledati na kaj s kritičnim očesom kritično ♦ lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; kritična izdaja literarnega teksta izdaja literarnega teksta z izčrpnimi podatki o njem; izdaja najbolj avtentične variante literarnega teksta s komentarjem krítično prisl.: kritično brati, govoriti; vse sprejema zelo kritično ♪
  19.      kròp  krôpa tudi krópa m (ȍ ó, ọ́) 1. vrela voda: kuhati v kropu; tak je, kot bi ga s kropom polil zelo rdeč / popariti krmo s kropom 2. ekspr. juha, navadno zelo slaba: jedel je samo krop in suh kruh ● ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela ♪
  20.      krôtek  in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje ♪
  21.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  22.      kúpola  -e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: nad oltarjem je bila visoka kupola / akrobat v kupoli nad manežo 2. kar kaj pokriva kot taka streha: kip je bil pod stekleno kupolo / v kupoli so bili različni razstavni predmeti // ekspr., navadno z rodilnikom kar je po obliki podobno taki strehi: zelene kupole dreves; kupola neba ◊ arhit. čebulasta kupola kupola z izrazito razširjenim srednjim delom, značilna zlasti za rusko arhitekturo; voj. kupola tanka zgornji vrtljivi del tanka s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom ♪
  23.      ládjica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice; obalna, rečna ladjica 2. ekspr. čoln, jadrnica: na jezeru se zibljejo ladjice 3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice; papirnata ladjica ◊ bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo ♪
  24.      lastnína  -e ž (ȋ) 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo ♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina ∙ knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove ♪
  25.      lástovka  -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk ∙ ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi 2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki ◊ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA