Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izparevanje (2)

1.      izparévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izparevati: izparevanje tekočega goriva / izparevanje potu ♪
2.      izparílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro ♪