Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izoblikovanost (17)
- izoblikovánost -i ž (á) lastnost, značilnost izoblikovanega: izoblikovanost kipa / stilna izoblikovanost romana / izoblikovanost tal / določiti starost po izoblikovanosti kosti / duhovna izoblikovanost človeka ♪
- nèizoblikovánost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov ♪
- goropís -a m (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja; orografija ♪
- izčíščenost -i ž (ȋ) knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov ♪
- izkristalizíranost -i ž (ȋ) knjiž. dovršenost, izoblikovanost: izkristaliziranost pesnikove misli ♪
- izoblíka -e ž (ȋ) knjiž., redko izoblikovanost: obrambna vloga gradov je vplivala na njihovo tlorisno izobliko / izoblika glavnih oseb v romanu ♪
- izpísanost -i ž (í) navadno v zvezi s pisava ustaljena, individualna izoblikovanost: izpisanost pisave ♪
- koncíznost -i ž (ȋ) knjiž. 1. jasnost, natančna izoblikovanost: manjka mu predvsem stilistične konciznosti 2. jedrnatost, zgoščenost: pesnikova konciznost je največja v prvem sonetu ♪
- konfigurácija -e ž (á) 1. oblika zemeljskega površja; oblikovitost, izoblikovanost: proučevanje konfiguracije morskega dna; gostota naseljenosti je odvisna tudi od konfiguracije (tal) / po konfiguraciji sta si pokrajini podobni / konfiguracija smučišča je zelo ugodna // knjiž., redko razvrstitev, razporeditev: konfiguracija oseb na sliki 2. astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca: zasledovati spreminjanje konfiguracije / Saturn in Mars sta v konfiguraciji konjunkcije ◊ fiz. elektronska konfiguracija razporeditev elektronov v atomu; med. konfiguracija oblika, zunanji videz organa; šah. konfiguracija razporeditev, razvrščenost figur med igro ♪
- nèizčíščenost -i ž (ȅ-ȋ) knjiž. nejasnost, neizoblikovanost: jezikovna neizčiščenost v romanu; neizčiščenost formulacij / notranja neurejenost in neizčiščenost ♪
- nèprečíščenost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neprečiščenega: neprečiščenost sladkorja / knjiž.: neprečiščenost besedila; neprečiščenost formulacij nejasnost, neizoblikovanost ♪
- nèzrélost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nezrelega: nezrelost sadja / mladostna nezrelost; telesna in duševna nezrelost / ekspr. politična nezrelost meščanstva / ekspr. nezrelost literarnega dela neizoblikovanost, neizdelanost ♪
- omíkanost -i ž (ȋ) knjiž. 1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / redko omikanost stila izdelanost, izoblikovanost 2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo ♪
- oro... ali óro... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na navpično izoblikovanost zemeljskega površja: orogen, orogeneza, orografija, orografski ♪
- orografíja -e ž (ȋ) geogr. opis navpične izoblikovanosti zemeljskega površja: orografija in topografija // navpična izoblikovanost zemeljskega površja: oblaki so odvisni tudi od orografije; proučevati pokrajino glede na orografijo in klimo ♪
- tóg -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v
paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
- zgrajênost tudi izgrajênost -i ž (é) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: notranja zgrajenost melodije; vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine; zgrajenost drame // knjiž. zgradba, sestava: zgrajenost predmeta / po osnovni zgrajenosti je kraj podoben utrdbi 2. publ. izoblikovanost, trdnost: notranja moč in zgrajenost posameznikov / politična zgrajenost koga ♪