Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izjeda (4)
- izjéda -e ž (ẹ̑) 1. vdolbina, ki jo naredi voda: izjede na kraških tleh; izjeda v skali 2. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: kisline povzročajo izjede; izjede in opekline // razpadanje tkiva na koži ali sluznici: izjede na nogi ♪
- izjédati -am tudi zjédati -am nedov. (ẹ́) z grizenjem uničevati: črvi izjedajo les; pren. vročina ga izjeda ♪
- izjéd -i in -í in zjéd -i in -í ž, daj., mest. ed. izjédi in zjédi (ẹ̑) 1. nav. mn. kar ostane po uživanju hrane: vreči izjedi iz jasli; mišje izjedi / izjedi na krožniku ostanki jedi 2. redko izjeda: izjedi na kraških tleh ♪
- izjéden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od izjeda: izjedna rana ♪