Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izje (651-675)



  1.      špríkla  -e ž () nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile
  2.      špúla  -e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence: naviti nit, vrvico na špulo; lesena špula
  3.      šrávfati  -am nedov. () nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa ∙ nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu
  4.      šrót  -a m (ọ̑) nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze: krmiti s šrotom / koruzni šrot
  5.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati
  6.      štacúnica  -e ž (ú) nižje pog. trgovinica: imel je skromno štacunico; vaška štacunica
  7.      štála  -e ž (á) nižje pog. hlev: živina v štali se je oglašala / hlapec je spal na slami v štali ∙ nižje pog. njegova soba je prava štala je zelo umazana, zanemarjena
  8.      štálica  -e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti
  9.      štámprl  -a m (á) nižje pog. šilce: štamprl pelinkovca
  10.      štánga  -e ž () nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu ● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje
  11.      štànt  štánta m ( á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši
  12.      štántar  -ja m () nižje pog. prodajalec na stojnici: kupiti pri štantarju
  13.      štefnjáti  -ám nedov.) nižje pog. stikati, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar
  14.      štêmpelj  -plja m (é) 1. nižje pog. žig, pečat: na pogodbo so morali pritisniti še štempelj 2. zastar. kolek: kupiti štemplje za na prošnjo
  15.      štempljáti  -ám dov. in nedov.) nižje pog. žigosati: štempljati dokument
  16.      šténga  -e ž (ẹ̑) nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge
  17.      štenkáriti  -im nedov.) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
  18.      štépa  -e ž (ẹ́) nižje pog. (okrasni) šiv: poživiti obleko s štepami; ovratnik s štepo
  19.      štépati  -am nedov. (ẹ́) nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem // delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
  20.      štérna  tudi štírna -e ž (ẹ̑; ) nižje pog. vodnjak: na dvorišču so imeli cementno šterno; studenčnica in voda iz šterne; fant je zabit kot šterna zelo
  21.      štíbla  -e ž () nižje pog. steblo: porezati štible; suha štibla / krompirjeve štible
  22.      štìh  štíha m ( í) 1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe 2. žarg., igr. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha
  23.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom
  24.      štíma  -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje
  25.      štímati  -am nedov. () nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA