Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izje (6-30)

6.      izjédati  -am tudi zjédati -am nedov. (ẹ́) z grizenjem uničevati: črvi izjedajo les; pren. vročina ga izjeda ♪
7.      izjédek  in zjédek -dka m (ẹ̑) nav. mn., redko ostanek jedi, izjed: po kosilu je ostala polna skleda izjedkov ♪
8.      izjéden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od izjeda: izjedna rana ♪
9.      izjédina  -e ž (ẹ̄) gozd. izdolbina v lubju, lesu, ki jo naredi žuželka: lubadarjeva izjedina ♪
10.      izjedkanína  -e ž (í) med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu ♪
11.      izjédkati  -am tudi zjédkati -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem narediti, izoblikovati: izjedkati površino steklene palice / izjedkati risbo v ploščo ∙ ekspr. nalivi so v stoletjih izjedkali te jarke naredili, izoblikovali izjédkan tudi zjédkan -a -o: izjedkana plošča ♪
12.      izjedlína  -e ž (í) gozd. izjedina: izjedline lubadarjev ♪
13.      izjegúljiti se  -im se dov. (ú ȗ) slabš. zelo spretno, iznajdljivo izogniti se kaki dolžnosti, neprijetnosti: ne boj se zanj, ta se bo že izjeguljil ♪
14.      izjéma  -e ž (ẹ̑) 1. kar se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: to pravilo ima eno samo izjemo; upoštevati je treba tudi izjeme / naučiti se slovnična pravila in izjeme / ekspr. povsod se najdejo izjeme / večjih izjem med temi delavci ni / v povedni rabi: dvojčki so v tej rodbini izjema; kraj je miren, ta hrup je le izjema 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža a) popolnost, neizjemnost česa: njegove pesmi so brez izjeme take, da se lahko objavijo / brez izjeme morate ostati tu b) podkrepitev trditve: prišli so vsi, brez izjeme; vselej, brez izjeme, ga uboga 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi z z razen: z izjemo dveh dvoran je bilo vse zasedeno; časopis izhaja vsak dan z izjemo sobote; sadje dobro uspeva z izjemo poznih sort / z majhnimi izjemami so vsi enaki ● ekspr. on hoče biti vedno izjema hoče biti drugačen kot drugi; hoče, da je odnos do njega drugačen kot do drugih; on dela izjeme njegov odnos ni do vseh enak; strank ob tem času ne sprejemamo, a za vas bomo naredili izjemo vas bomo sprejeli; ekspr. vedno je kaka častna izjema kdo, ki je boljši od drugih; učenci so na splošno slabi, je pa nekaj izjem nekateri niso slabi; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♪
15.      izjémek  -mka m (ẹ̑) zastar. izjema: to je edini izjemek ♪
16.      izjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine // ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben izjémno prisl.: izjemno dovoljevati; izjemno dober, sposoben človek; delati v izjemno težkih razmerah ♪
17.      izjémnež  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor predstavlja izjemo: to so samo izjemneži ∙ ekspr. za to se navdušuje le nekaj redkih izjemnežev ljudi, oseb ♪
18.      izjémnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izjemnega: izjemnost položaja, primera / poudariti želi svojo izjemnost / knjiž. kljub tem izjemnostim je publika delo navdušeno sprejela ♪
19.      izjémoma  prisl. (ẹ̑) izraža, da je povedano izjema: izjemoma se dovoljuje vožnja skozi park / le izjemoma je dal kaj v tisk redkokdaj ♪
20.      izjésti  -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjéjo tudi zjedó tudi zjéjo; izjéj in izjèj izjéjte tudi zjéj in zjèj zjéjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo 2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo // s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene izjéden tudi zjéden -a -o: izjedena stena; globoko izjedena struga; tla so izjedena od črvov; izjeden od bolezni slab, shujšan ♪
21.      brezbrížje  -a s (ȋ) redko brezbrižnost: kazati brezbrižje ♪
22.      brezizjémen  -mna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez izjeme: zahtevati brezizjemno tišino; brezizjemna veljavnost odločbe brezizjémno prisl.: zakon velja brezizjemno ♪
23.      namízje  -a s (ȋ) star. jedilni pribor in servis: krožniki, solnica in drugo namizje ♪
24.      navzkrížje  -a s (ȋ) nav. ekspr. neskladje, nesoglasje: navzkrižja med strankama se povečujejo; družbena, politična navzkrižja; navzkrižje interesov, mnenj; navzkrižja v vzgoji / med njima prihaja do navzkrižij prepirov, sporov; s starši je prišel v navzkrižje ♪
25.      nèizjémnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava ♪
26.      nižje...  prvi del zloženk za izražanje nižje stopnje, mere: nižjefrekvenčen, nižjegorski, nižjesoden, nižješolec, nižješolski ♪
27.      nižješólec  -lca m (ọ̑) nekdaj učenec nižjih razredov osemletne gimnazije: nastopili so nižješolci ♪
28.      nižješólka  -e ž (ọ̑) nekdaj učenka nižjih razredov osemletne gimnazije: nižješolke in nižješolci ♪
29.      nižješólski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nižje razrede osemletne gimnazije: nižješolski profesorji ∙ nižješolska izobrazba nižja, osnovnošolska izobrazba ♪
30.      oblížje  -a s (ȋ) star. 1. (najbližja) okolica: sprehajati se po obližju mesta / tako misli on in njegovo obližje 2. kraj, prostor, ki je blizu; bližina: videti kaj iz obližja; ker je bil skrit v obližju, je vse slišal 3. okolje, milje: družinsko, pisarniško obližje ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206