Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izje (251-275)



  1.      krepávati  -am nedov. () nižje pog. 1. ekspr. poginjati: svinja krepava // nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje
  2.      krêpniti  -em in krépniti -em dov.; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza
  3.      krétnica  -e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico ◊ žel. desna kretnica ki omogoča smer vožnje v desno; uvozna kretnica ki je glede na določeno postajo, določeno izhodišče bližje Beogradu; jeziček kretnice
  4.      krípelj  -na tudi -plja [pǝl] m (í) nižje pog. invalid, pohabljenec: dobil je strel v koleno in ostal kripelj / kot psovka ti kripeljni mi delajo spet težave
  5.      kríptodepresíja  -e ž (-) geogr. del kopnega, navadno zalit z jezerom, ki leži nižje od morske gladine: dno Skadarskega jezera je kriptodepresija
  6.      kríšpati  -am nedov. () nižje pog. tepsti, pretepati: krišpal ga je z bičem ◊ usnj. krišpati usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo
  7.      krníflati  -am nedov. () nižje pog. nadlegovati, gnjaviti, pestiti: celo popoldne so ga krniflali zaradi neuspeha v šoli
  8.      kròf  krôfa m ( ó) 1. ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom: skleda krofov; testo za krofe / pustni krofi ♦ gastr. indijanski krof slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado; indijanček 2. nižje pog. golša: krof ima / kokoš z velikim krofom
  9.      krôfast  -a -o prid. (ó) nižje pog. golšast: krofasta ženska
  10.      krucenál  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bom si sam kuhal, krucenal
  11.      krúci  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: kruci, tu sem jaz gospodar
  12.      krúcifíks  medm. (-) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: bom že napravil red, krucifiks
  13.      krucinál  medm. () nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: krucinal, vsega mi pa ne boste odnesli
  14.      krúmpast  -a -o prid. (ú) nižje pog. šepast, šepav: bila je grda in krumpasta
  15.      ksíht  -a m () nižje pog., nav. slabš. obraz: nakremžil je ksiht
  16.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m ( é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok
  17.      kúfer  -fra m (ú) nižje pog. kovček: nosil je težek kufer ∙ pog. kufre gor, kufre dol izraža odpor do ponavljajočega se dela, zlasti preseljevanja
  18.      kúmrn  -a -o prid. (ú) nižje pog. suh, mršav: ima kumrne konje; kumrna lica
  19.      kùnšt  kúnšti ž ( ) nižje pog., navadno v povedno-prislovni rabi umetnost, znanost: to narediti je velika kunšt
  20.      kúnšten  -tna -o prid. (ú ū) nižje pog. bister, pameten, učen: kunšten človek / kunštne besede / ne bodi tako kunšten
  21.      kuševáti  -újem nedov.) nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko
  22.      kúšniti  -em dov.) nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice
  23.      kvalitéta  -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo doberlingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača
  24.      lájbič  -a m () nižje pog. telovnik: žametast lajbič; gumbi na lajbiču
  25.      lámpa  -e ž () nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo; svetiti si z lampo

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA