Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
izje (206-230) 
- kélnar -ja m (ẹ́) nižje pog. natakar: plačati kelnarju ♪
- kélnarica -e ž (ẹ́) nižje pog. natakarica: prijazna kelnarica ♪
- kévder -dra m (ẹ́) nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder ♪
- kévdrc -a m (ẹ̑) nižje pog. klet: vrata kevdrca ♪
- kíbla -e ž (ȋ) nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla ♪
- kíšta -e ž (ȋ) nižje pog. zaboj: tovornjak je bil poln kišt / kupiti kišto piva ♪
- klámfati -am nedov. (ȃ) nižje pog. sestavljati, zbijati: v prostem času rad kaj klamfa; pren., ekspr. to nalogo klamfam že ves mesec ♪
- klápati -am nedov. (ȃ) nižje pog. biti v redu, ujemati se: tukaj nekaj ne klapa / stvari ne klapajo tako, kakor bi morale ♪
- klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ȋ) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo // temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni
klini ● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom ◊ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon ♪
- klípsna -e ž (ȋ) nižje pog. zaponka, sponka: kolesar si je spel hlačnice s klipsnami / smučarski čevlji na klipsne ♪
- klistírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. dajati klistir: klistirati otroka // nižje pog. biti pretirano vsiljiv, radoveden: klistiral me je celo pot do doma ♪
- klófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. iztepati, iztresati: na dvorišču klofa / klofati odejo, preprogo ♪
- klóšter -tra m (ọ̑) nižje pog. samostan: vzgojena je v kloštru / iti v klošter / nunski klošter ♪
- klóštrski -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. samostanski: kloštrsko življenje / slabš. vidi se, da je imela kloštrsko vzgojo ♪
- klozét -a m (ẹ̑) nižje pog. stranišče: ribal je hodnike in klozete / iti na klozet; neskl. pril.: klozet papir ♪
- klozéten -tna -o prid. (ẹ̑) nižje pog. straniščen: klozetni papir; klozetna školjka ♪
- knàp knápa m (ȁ á) nižje pog. rudar: knapi so se spustili v jamo ♪
- knápovski -a -o prid. (á) nižje pog. rudarski: knapovski otroci / knapovsko naselje ♪
- knédelj -na tudi -dlja [dǝl] m (ẹ́) nav. mn., nižje pog. cmok: najedel se je knedeljnov ♪
- knéftra -e ž (ẹ̑) nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra ♪
- knòf knôfa m (ȍ ó) nižje pog. gumb ♪
- knôfek -fka m (ọ̄) nižje pog. gumbek: oblekica z lepimi, rdečimi knofki ♪
- kofè -éta m (ȅ ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu ♪
- kofétar -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
- kofétarica -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
81 106 131 156 181 206 231 256 281 306 
