Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izhlapevati (3)

1.      izhlapévati  -am tudi shlapévati -am nedov. (ẹ́) spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu izhlapeva; bencin hitro izhlapeva // ekspr. izginjati, minevati: njegova dobra volja je izhlapevala izhlapevajóč tudi shlapevajóč -a -e: izhlapevajoča tekočina ♪
2.      izhlapévanje  tudi shlapévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izhlapevati: veter pospešuje izhlapevanje; izhlapevanje vode ♪
3.      izpuhtévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen vonj / tovarna izpuhteva smrad (v okolico) ♪