Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izhlapeti (5)

1.      izhlapéti  -ím tudi shlapéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu je izhlapela; vse živo srebro je izhlapelo; vse je izhlapelo kakor jutranja rosa // ekspr. izginiti, miniti: njena ljubezen je izhlapela; strah pred neznanim je kmalu izhlapel; vsa slaba volja je izhlapela ♪
2.      izhlapítev  tudi shlapítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izhlapeti ali izhlapiti: izhlapitev tekočine ♪
3.      izpuhtéti  -ím tudi spuhtéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. izhlapeti, izpareti: tekočina je izpuhtela; vino je izpuhtelo iz posode // izginiti, miniti: napetost je kmalu izpuhtela; sanje so nenadoma izpuhtele (v nič); počasi ji je izpuhtela žalost iz srca / sneg je že drugi dan izpuhtel skopnel ● ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. to mi je že zdavnaj izpuhtelo iz glave, spomina sem že pozabil; redko kam je fant že spet izpuhtel izginil ♪
4.      razhlapéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) redko izhlapeti: vsa voda se je razhlapela ♪
5.      shlapeti  ipd. gl. izhlapeti ipd. ♪