Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izdelovanje (230)



  1.      izdelovánje  -a s () glagolnik od izdelovati: izdelovanje igrač, orožja; obrat za izdelovanje furnirja / izdelovanje idejnih osnutkov
  2.      áerofotogrametríja  in aêrofotogrametríja -e ž (-; -) geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov // nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
  3.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
  4.      bakroréštvo  -a s (ẹ̑) izdelovanje bakrorezov
  5.      bénzaldehíd  -a m (ẹ̑-) kem. po grenkih mandeljnih dišeča tekočina za izdelovanje dišav
  6.      bésemerski  -a -o prid. (ẹ̑) metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
  7.      briketárna  -e ž () teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
  8.      copátarstvo  -a s () 1. obrt za izdelovanje copat: nekoč je bilo v kraju zelo razvito copatarstvo 2. iron. moževa pretirana podrejenost ženi: njegovo ravnanje meji že na copatarstvo
  9.      čépnica  -e ž (ẹ̑) les. žaga za izdelovanje čepov
  10.      čevljár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve: čevljar dela, šiva čevlje; šel se je učit za čevljarja; ortopedski čevljar
  11.      čevljáriti  -im nedov.) ukvarjati se z izdelovanjem in popravljanjem obutve: pozimi je čevljaril, poleti pa kmetoval
  12.      čevljárstvo  -a s () obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica // podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo
  13.      črevárna  -e ž () podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno
  14.      dogovína  -e ž (í) les za izdelovanje dog: posekati hrast za dogovino
  15.      dragúljarstvo  -a s () izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov
  16.      eléktromehánik  -a m (ẹ̑-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika
  17.      émentalski  -a -o prid. (ẹ̑) gastr., v zvezi ementalski sir trdi sir v obliki hlebca z večjimi luknjami v testu: izdelovanje ementalskega sira
  18.      fiksátor  -ja m () kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
  19.      filigrán  -a m () tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
  20.      finomehánik  -a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik
  21.      finomehánika  -e ž (á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem in izdelovanjem preciznih tehničnih priprav: učenec finomehanike / pog. fotografski aparat nesi popravit v finomehaniko finomehanično delavnico
  22.      fondán  in fondánt -a [-an] m () mehka, aromatična sladkorna snov za izdelovanje bonbonov: bonboni, polnjeni s fondanom; neskl. pril.: fondan bonboni
  23.      formaldehíd  -a m () kem. brezbarven plin ostrega vonja, ki nastane z oksidacijo metanola: formaldehid uporabljajo za izdelovanje umetnih smol // nestrok. formalin: razkužiti s formaldehidom
  24.      fotografíja  -e ž () 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije
  25.      fotogrametríja  -e ž () geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA