Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

izdelovanje (176-200)



  1.      stêreofotogrametríja  -e ž (-) geod. fotografiranje zemeljskega površja s stereoskopskim fotografskim aparatom za izdelovanje zemljevidov: ukvarjati se s stereofotogrametrijo
  2.      stereotipíja  -e ž () 1. tisk. izdelovanje stereotipov: zaposlen je pri stereotipiji // tiskanje s stereotipi: uporaba stereotipije pri velikih nakladah knjig 2. delavnica, obrat za izdelovanje stereotipov: klišarna in stereotipija 3. psih. nesmotrno, togo ponavljajoče se vedenje ali doživljanje
  3.      stískanec  -nca m (í) teh. izdelek iz umetne snovi, oblikovan s stiskanjem v kalupu: izdelovanje reliefnih stiskancev; stiskanci za motorna vozila
  4.      stolárna  -e ž () obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni; stolarna in parketarna
  5.      stròj  strôja m ( ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima ● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postrojelektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
  6.      strojegrádnja  -e ž (ā) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, strojnih naprav: razvoj strojegradnje
  7.      strôjništvo  in strójništvo -a s (; ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, vzdrževanjem strojev, strojnih naprav: dosežki v strojništvu / kmetijsko, rudarsko strojništvo // veda o tej dejavnosti: študirati strojništvo / fakulteta za strojništvo
  8.      substánca  -e ž () knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda ◊ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega
  9.      suhoróbarstvo  -a s (ọ̑) obrt za izdelovanje suhe robe: suhorobarstvo v Ribniški dolini; suhorobarstvo in lončarstvo
  10.      sukančárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje sukanca: predilnica in sukančarna
  11.      suknáriti  -im nedov.) nekdaj ukvarjati se z izdelovanjem sukna: njegov stric je suknaril
  12.      suknárna  -e ž () nekdaj delavnica, obrat za izdelovanje sukna: delati v suknarni
  13.      svečárna  -e ž () prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna
  14.      svečárstvo  -a s () obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo
  15.      svínčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke ♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
  16.      šablóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
  17.      šamotárna  -e ž () obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne
  18.      ščetárstvo  -a s () obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo
  19.      ščétkarstvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo
  20.      táblica  -e ž () 1. manjšalnica od tabla: a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade c) na steklo slikane tablice 2. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom 3. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / redko prazna mesta na tablici tabeli ● tombolska tablica tombolska karticaavt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
  21.      tapétnik  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem oblazinjenega pohištva, žimnic: najeti tapetnika; učiti se za tapetnika
  22.      tapétništvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in popravljanje oblazinjenega pohištva, žimnic: ukvarjati se s tapetništvom
  23.      tapiseríja  -e ž () ročno tkana, navadno stenska preproga s figuralnimi, rastlinskimi motivi: dvorano so krasile tapiserije; razstava tapiserij // ed. umetnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih preprog: področji njegovega ustvarjanja sta slikarstvo in tapiserija / razstava jugoslovanske tapiserije
  24.      téhnika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika
  25.      teracêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem teraca, teracnih plošč: zaposliti dva teracerja

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA