Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (9.851-9.875)
- fótoefékt -a m (ọ̑-ẹ̑) fiz. izbijanje elektronov iz kovin s svetlobo ♪
- fótoeléktričen -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) fiz. nanašajoč se na spreminjanje svetlobne energije v električno: fotoelektrični tok / fotoelektrični efekt fotoefekt; fotoelektrična celica ♪
- fótoelemènt -ênta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost ♪
- fotográf -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: slike je dal izdelati fotografu; amaterski fotograf / grem k fotografu; pren. umetnik ni fotograf ♪
- fotografíja -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije ♪
- fotográm -a m (ȃ) 1. fot. fotografija, dobljena brez (optične) leče: izdelovati fotograme 2. geod. fotografski posnetek za izdelavo tlorisa ali narisa kakega objekta ♪
- fotogrametríja -e ž (ȋ) geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije ♪
- fótokópija -e ž (ọ̑-ọ́) kopija, izdelana s fotografskim postopkom: fotokopija dokumenta, originalnega teksta; zbornik fotokopij ♪
- fotokrómen -mna -o prid. (ọ̑) fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve: fotokromni materiali; fotokromno steklo ♪
- fótolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́) delavnica, opremljena s pripravami za izdelavo fotografij, diapozitivov: šola ima delavnico za modelarstvo, radioamaterstvo in fotolaboratorij; delati poskuse v fotolaboratoriju ♪
- fótoluminiscénca tudi fótoluminescénca -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom svetlobnih žarkov ♪
- fótomateriál -a m (ọ̑-ȃ) 1. material za izdelovanje fotografij: nabaviti fotomaterial 2. redko fotografsko slikovno gradivo: fotomaterial za turistično razstavo ♪
- fótomehánika -e ž (ọ̑-á) tisk. uporaba kemičnih učinkov svetlobe v tiskarske namene: specializirati se za fotomehaniko ♪
- fotométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe: vrste fotometrov ♪
- fotometríja -e ž (ȋ) fiz. merjenje svetlobe: zaposlitev fizikov pri raziskavi materialov in fotometriji // nauk o tem: sprejeli so nove enote v termiki in fotometriji ♪
- fótomontáža -e ž (ọ̑-ȃ) fotografija, narejena iz različnih posnetkov: izdelati fotomontažo; njegova karikatura je spretna fotomontaža; pren. to knjigo bi lahko imenovali literarno fotomontažo // izdelovanje takih fotografij: izuril se je v fotomontaži ♪
- fotón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja: fotoni z visoko energijo ♪
- fótoromán -a m (ọ̑-ȃ) roman manjše umetniške vrednosti, katerega dogajanje prikazujejo fotografije s kratkim besedilom: v reviji izhaja tudi fotoroman v nadaljevanjih; bere samo stripe in fotoromane ♪
- fotosfêra -e ž (ȇ) astr. najnižja plast Sončeve atmosfere, ki oddaja največ energije ♪
- fótostávek -vka m (ọ̑-ȃ) tisk. predloga za tiskanje, izdelana na filmu ali fotografskem papirju: postaviti fotostavek ♪
- fototrópičen -čna -o (ọ́) pridevnik od fototropizem: fototropična rastlina ♪
- fótoupòr in fóto upòr -ôra m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) fiz. priprava, v kateri se odvisnost električne upornosti od osvetljenosti izkorišča za merjenje te osvetljenosti ♪
- fourieríst -a [fur-] m (ȋ) pristaš fourierizma ♪
- fovšíja -e ž (ȋ) nižje pog. nevoščljivost, zavist: samo zaradi fovšije je prišlo do prepira ∙ nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv ♪
- fráča -e ž (á) 1. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov: dečki so s fračami razbijali izolatorje; streljati s fračo 2. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel; prača: oboroženi so bili s fračami in sulicami ◊ med. obveza za brado ali nos ♪
9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951