Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (9.826-9.850)
- formulírati -am dov. in nedov. (ȋ) z besedami izraziti kaj: formulirajte svoje predloge; podrobno in jasno formulirati misel, svoje stališče / besedilo je treba na novo formulirati; nekatera mesta v odločbi bo treba drugače formulirati // izoblikovati, določiti: formulirati organizacijska in politična načela; formulirati osnove nacionalnega programa formulíran -a -o: sklep ni točno formuliran; politična linija je formulirana v resoluciji ♪
- forsíranje -a s (ȋ) glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu ♪
- forsírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem ♪
- fórte prisl. (ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja glasno: igrati forte; sam.: upoštevaj vsak forte ♪
- fortifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fortifikacijo: izdelati fortifikacijske načrte / fortifikacijski objekt ♪
- fortíssimo [-isi-] prisl. (ȋ) muz., označba za jakost izvajanja zelo glasno: igrati fortissimo; sam.: ponoviti odstavek v fortissimu ♪
- fórtran -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu ♪
- fortúna -e ž (ȗ) knjiž. usoda, sreča: fortuna mu je pomagala ♪
- fórum -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
- fosfát -a m (ȃ) kem. sol fosforjeve kisline: izkoriščanje fosfatov / kalcijev, natrijev fosfat ♪
- fosfatíd -a m (ȋ) kem. spojina, ki vsebuje fosfor in ima v organizmih fiziološke funkcije: fosfatidi in holesteroli ♪
- fósforen -rna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosforna moka / fosforna gnojila fosfatna / fosforno svetlikanje morja 2. knjiž. ki se svetlika: fosforne oči ♪
- fosforescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco ♪
- fosforescénten -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fosforescenčen: fosforescentna snov / fosforescentna svetloba ♪
- fosforescírati -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
- fosforít -a m (ȋ) min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila: rudnik fosforita ♪
- fósfornat -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na fosfor: fosfornate kamnine / fosfornata svetloba 2. knjiž. ki se svetlika: fosfornate oči ♪
- fosgén -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen ♪
- fosíl -a m (ȋ) pal. okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti: proučevati fosile; fosili glavonožcev; pren., ekspr. odpravljati fosile iz zakonodaje ♦ zool. živi fosil žival, ki se je nespremenjena ohranila iz geološke preteklosti ♪
- fosílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke ♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji ♪
- fót -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje osvetljenosti, 10.000 luksov ♪
- fotélj -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji ♪
- fotéljček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od fotelj: otroci imajo mizico s foteljčki ∙ ekspr. priboriti si kakšen foteljček v parlamentu mesto, položaj ♪
- fótocélica in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok ♪
- fótodokumentácija -e ž (ọ̑-á) zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija // zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo ♪
9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926