Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.676-9.700)



  1.      fíks  medm. () nje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fiks, me zebe
  2.      fiksácija  -e ž (á) 1. knj. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija // končni proces v nastajanju navade
  3.      fíksati  -am nedov. () 1. nje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa
  4.      fiksátor  -ja m () kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
  5.      fíksen  -sna -o prid. () 1. trdno določen, nespremenljiv: fiksen znesek; datum odhoda še ni fiksen; fiksne obresti / ima fiksno plačo stalno / fiksna cena 2. ki je na stalno določenem mestu, nepremičen: fiksen žerjav; fiksna stena 3. v zvezi fiksna ideja bolezenska predstava, blodna misel, ki se je človek ne more otresti: imel je fiksno idejo, da bo umrl; bolehati za fiksno idejo; pren. industrializacija za nas ni fiksna ideja ◊ ekon. fiksni kapital kapital, ki prenaša svojo vrednost na proizvod postopoma
  6.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knj. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  7.      fiksírati 2 -am nedov. () nje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke
  8.      fíkslávdon  medm. (-) nje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fikslavdon, ali bo kaj ali ne bo nič; tako bo, kot sem rekel, fikslavdon
  9.      fiktíven  -vna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen: fiktiven svet grozečih nevarnosti; osebe v njegovem romanu so fiktivne; dati fiktivna imena // knj. navidezen, dozdeven: s tem dekretom je bil še ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen; njegova moč je le fiktivna ◊ geom. fiktivna ravnina neskončno oddaljena ravnina
  10.      fiktívnost  -i ž () značilnost fiktivnega, izmišljenost: fiktivnost oseb, vsebine
  11.      filantróp  -a m (ọ̑) knj. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub: on je velik filantrop; prizadevanja filantropov
  12.      filantrópski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben: filantropski socialni čut 2. nanašajoč se na filantropizem: filantropski pedagogi
  13.      fílc  -a m () blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken; polst: copate iz filca / valjani filc
  14.      filé  -ja m (ẹ̑) gastr. meso nekaterih živali s hrbtnega dela ob ledvicah: kupiti file; goveji, svinjski, telečji file // jed iz tankih rezin zlasti tega mesa: goveji file z omako
  15.      filharmoníja  -e ž () ustanova, ki se ukvarja z orkestralnim in zborovskim izvajanjem simfonične glasbe: član filharmonije; gostoval bo orkester krakovske filharmonije / slavnostni koncert newyorške filharmonije / Slovenska filharmonija // poslopje te ustanove: zvečer bo v filharmoniji koncert
  16.      filiácija  -e ž (á) knj. medsebojna odvisnost pojavov, zlasti glede na izvor: študija o starih rokopisih, zlasti o njihovi filiaciji; zgodovina filiacij
  17.      filiála  -e ž () enota, organizacijsko ločena od glavnega sedeža delovne organizacije, s precej samostojnim poslovanjem, podružnica: obe glavni ustanovi za raziskovanje Jadrana imata filialo v Dubrovniku; poštna filiala
  18.      filigrán  -a m () tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana; zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
  19.      filigránski  -a -o prid. () nanašajoč se na filigran: filigranski izdelki, okraski / filigranska tehnika; drobno filigransko delo / filigranska delavnica // natančno, drobno izdelan: filigranska ornamentika v knjigi / ekspr. filigransko psihologiziranje filigránsko prisl.: filigransko izdelan detajl
  20.      Filípi  -ov m mn. () knj., v zvezi vidiva se pri Filipih še bova imela odločilen obračun, spopad
  21.      filípika  -e ž () knj. oster, napadalen govor ali članek: v prvi polovici letnika je izšlo precej filipik in polemik; na mednarodnih konferencah diplomati tekmujejo v duhovitosti in filipikah; filipika proti vojni
  22.      filistéjec  -jca m (ẹ̑) knj. filister: bil je stvaren, v življenju uspevajoč filistejec; zmerja jih s filistejci
  23.      filistéjski  -a -o prid. (ẹ̑) knj. filistrski: razburjal ga je filistejski mir in samozavest
  24.      filistéjstvo  -a s (ẹ̑) knj. filistrstvo: kritika filistejstva
  25.      filíster  -tra m (í) nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek: biti, postati filister; boril se je proti filistrom; literarni filister / bil je čisto vsakdanji filister malomeščan, neizobraženec

   9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA