Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.601-9.625)



  1.      fébruarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije ♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji
  2.      fec  tudi fc [fǝ̀c] medm. (ǝ̏) izraža a) odslovitev, odpust: ubogaj ali pa od hiše — fec! b) naglo kretnjo: če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec
  3.      fedaín  -a m () zlasti v arabskem okolju pripadnik palestinske gverilske osvobodilne organizacije: napad fedainov
  4.      federácija  -e ž (á) 1. državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot, zvezna država: boriti se za federacijo // skupni, zvezni del državne oblasti: družbene funkcije republike in federacije; to spada v pristojnost federacije 2. skupnost organizacij z enako dejavnostjo in skupnimi interesi, zveza: mednarodna športna federacija; federacija bivših borcev
  5.      federalíst  -a m () pristaš federalizma
  6.      federalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na federacijo ali federalizem: federalistična ureditev države; federalistična vlada / federalistična načela
  7.      fehtáriti  -im nedov.) nje pog., ekspr. prositi: kar naprej fehtari očeta za denar / delat pojdi, pa ti ne bo treba fehtariti
  8.      féhtati  -am nedov. (ẹ̄) nje pog. prositi: fehtal je očeta za denar / na stara leta je fehtal beračil, prosjačil
  9.      fèj  tudi féj medm. (; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: fej te bodi; fej, kako smrdi; to je vreme, fej
  10.      fejáški  tudi feáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Fe(j)ake, prebivalce otoka Sherije v Homerjevi Odiseji: fejaški otok / knj. fejaško življenje brezskrbno, veseljaško
  11.      fejáštvo  -a s () knj. brezskrbno, veseljaško življenje: kljub novim razmeram je v mestu le še ostalo nekaj fejaštva
  12.      féjst  in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan
  13.      fekálije  -lij ž mn.) odpadki, zlasti iz iztrebkov: speljati fekalije v kanalizacijo; odvoz fekalij
  14.      feláh  -a m (ā) v arabskem okolju kmet: egiptovski felahi; nizka življenjska raven felahov
  15.      felibríst  -a m () v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu
  16.      feljtonístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton: razvoj feljtonistike na Slovenskem // feljtonistična dela, feljtoni
  17.      feminílen  -lna -o prid. () knj. ki ima ženske značilnosti, lastnosti: feminilen moški / feminilne poteze ženske
  18.      féminin  -a -o prid. (ẹ̑) knj., redko ženski: kazati psihične feminine znake
  19.      feminístičen  -čna -o (í) pridevnik od feminizem: pisala je feministične članke; feministično gibanje
  20.      feminístka  -e ž () v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka
  21.      fén  -a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom
  22.      féniks  -a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja
  23.      feníl...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na enovalentni radikal, izveden iz benzena z odvzemom enega atoma vodika: fenilklorid
  24.      fenól  -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov
  25.      fenomén  -a m (ẹ̑) 1. knj. kar se kaže in je čutno zaznavno; pojav: proučevati naravne fenomene; kraški fenomeni; fenomeni čustvenega življenja / družbeni, literarni, socialni fenomen / umetnost je zelo zapleten fenomen 2. ekspr. nenavadno, izredno sposoben človek: med svojimi sošolci je veljal za fenomen(a); suflerka je fenomen glede spomina

   9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA