Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.551-9.575)



  1.      fantástičen  -čna -o prid., fantástičnejši (á) 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega
  2.      fantástika  -e ž (á) kar izvira, nastaja iz fantazije: grozljiv svet, poln fantastike; vsebina romana se giblje med resničnostjo in fantastiko; skrivnostna, utopična fantastika / dekorativna fantastika likovnih okraskov / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti
  3.      fantázem  -zma m (ā) knj. rezultat fantazije: umakniti se iz realnega sveta v svet fantazmov
  4.      fantazíja  -e ž () 1. prosto kombiniranje misli in predstav, domišljija: fantazija ga je zanesla predaleč; v fantaziji si slikati lepoto tujih dežel; neusahljiva, ustvarjalna, živahna fantazija // sposobnost za tako kombiniranje: otrok ima fantazijo; dramiti, krotiti fantazijo; dela brez fantazije; bujna fantazija; vse to je le plod njegove fantazije 2. predstava, ki ni osnovana na resničnosti: kar je rekel, ni resnica, ampak fantazija; meglene teorije in fantazije; ekspr. živi v praznih fantazijah / bolezenske, vročične fantazije 3. muz. instrumentalna skladba iz glasbenih motivov drugih avtorjev: igrati fantazijo; fantazija na narodno pesem
  5.      fantazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje fantazíjsko prisl.: fantazijsko zasnovana scena
  6.      fantazírati  -am nedov. () 1. prepuščati se vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjati, sanjariti: fantaziral je o slavi in bogastvu; neprestano fantazirata, kako si bosta uredila življenje, ko bo svoboda / namesto da bi se učil, fantazira o dirkah // v vročici zmedeno govoriti; blesti: bolnik je fantaziral in kričal 2. ekspr. pripovedovati nesmiselne, izmišljene stvari: nehaj fantazirati, kdo ti bo pa verjel
  7.      fantázma  -e ž () knj., redko fantazmagorija: fantazme in halucinacije
  8.      fantazmagoríja  -e ž () knj. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija
  9.      fantóm  -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene
  10.      fántovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fantekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrene lase; fantovsko objesten
  11.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega faraekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč
  12.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka
  13.      farál  -a [a] m () nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej: prgati faral
  14.      fárbati  -am nedov. () nje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj
  15.      fárma  -e ž () 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi
  16.      farmacévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi; farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta ♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo
  17.      farmacíja  -e ž () veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedošol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo
  18.      farmakognozíja  -e ž () nauk o zdravilnih surovinah naravnega izvora, zlasti iz zelišč: sodobna farmakognozija / profesor farmakognozije na univerzi
  19.      farmakologíja  -e ž () nauk o delovanju zdravil na organizem: najnovejši izsledki farmakologije
  20.      fármski  -a -o prid. () nanašajoč se na farmo: farmska proizvodnja, reja / farmski veterinar / farmska jajca fármsko prisl.: farmsko gojen piščanec
  21.      fasáda  -e ž () zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe, pročelje: obnoviti, urediti fasado; baročna fasada; sprednja fasada; prvotna fasada cerkve / na novo ometati fasado; pren. to je le fasada, ki naj prikrije pravo podobo ● knj. za to fasado se skriva slikarjeva nemoč za videzom, krinko
  22.      fasadêr  -ja m () grad. zidar, ki dela fasade: fasaderji so izdelali fasado z marmornimi oblogami
  23.      fásati  fášem tudi -am dov. in nedov. () nje pog. prejeti, dobiti: ko sem bil še pri knapih, smo fasali obleko in čevlje za v jamo / v ujetništvu je fasal jetiko / fasati klofuto ∙ nje pog., ekspr. že v prvi hajki jo je fasal v nogo je bil ranjen v nogo
  24.      fascinácija  -e ž (á) knj. močna prevzetost: rešiti se fascinacije / vsi so bili pod fascinacijo tega dogodka
  25.      fascinánten  -tna -o prid. () knj. ki močno prevzame, očara: dramski konflikt je odrsko fascinanten; izredno temperamentna in fascinantna igra pianista; fascinantna resničnost romana

   9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA