Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.476-9.500)



  1.      evolutíven  -vna -o prid. () knj. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov
  2.      evolvírati  -am nedov. in dov. () knj. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira
  3.      evritmíja  -e ž () knj. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje
  4.      evrópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
  5.      evtanazíja  -e ž () med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo
  6.      evtéktik  -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnje možno strdišče
  7.      ex abrúpto  [eks-] prisl. () knj., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto
  8.      ex cáthedra  [ekskate-] prisl. () knj. na način, proti kateremu ni ugovora: govoriti ex cathedra
  9.      ex vóto  [eks-] prisl. (ọ̑) rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube: stara slika, podarjena ex voto ex vóto ex vóta m predmet, ki je narejen, podarjen zaradi obljube: baročni ex voti
  10.      ezotêričen  -čna -o prid. (é) knj. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja
  11.      ézul  -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici
  12.      f  [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja ( ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim najem; f-mol molov tonovski način s štirimi naji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
  13.        m neskl., tudi fá fája () muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici
  14.      fabiánski  -a -o prid. () nanašajoč se na fabianizem: fabiansko gibanje / fabianska stališča
  15.      fábijec  -jca m (á) pristaš fabianizma: spori med fabijci in socialnimi demokrati
  16.      fabricíranje  -a s () glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži
  17.      fabricírati  -am nedov. () redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov
  18.      fabrikacíjski  -a -o () pridevnik od fabrikacija; proizvoden, izdelovalen: fabrikacijski postopek
  19.      fabrikánt  -a m (ā á) pog. tovarnar: bogat fabrikant / fabrikanti orožja izdelovalci, proizvajalci; pren., slabš. fabrikanti lažnih poročil
  20.      fabrikát  -a m () tovarniški, industrijski izdelek: tuji fabrikati // redko izdelek, proizvod sploh: fabrikati in polfabrikati; pospeševati izvoz fabrikatov; pren., slabš. literarni fabrikat
  21.      fábriški  in fabríški -a -o prid. (á; ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek
  22.      fábula  -e ž () 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi
  23.      fabulatívnost  -i ž () knj. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove
  24.      fabulírati  -am nedov. () knj. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje
  25.      fabulíst  -a m () knj. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik: izrazit, nadarjen fabulist

   9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA