Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (9.476-9.500)
- evolutíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov ♪
- evolvírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira ♪
- evritmíja -e ž (ȋ) knjiž. enakomernost ritma: pravila evritmije ♦ med. evritmija srca, žile enakomerno, pravilno utripanje ♪
- evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost ◊ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober evrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan ♪
- evtanazíja -e ž (ȋ) med. pospešitev smrti iz usmiljenja: obsojati, zagovarjati evtanazijo ♪
- evtéktik -a m (ẹ́) kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče ♪
- ex abrúpto [eks-] prisl. (ȗ) knjiž., redko, navadno v zvezi z govoriti, povedati brez priprave: njegov nastop ni bil dober, ker je govoril ex abrupto ♪
- ex cáthedra [ekskate-] prisl. (ȃ) knjiž. na način, proti kateremu ni ugovora: govoriti ex cathedra ♪
- ex vóto [eks-] prisl. (ọ̑) rel., um. izraža, da je predmet narejen, podarjen zaradi obljube: stara slika, podarjena ex voto ex vóto ex vóta m predmet, ki je narejen, podarjen zaradi obljube: baročni ex voti ♪
- ezotêričen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja ♪
- ézul -a m (ẹ̑) v italijanskem okolju begunec, izseljenec: pomagati ezulom / naseljevanje istrskih ezulov v Trstu in okolici ♪
- f [èf in fǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, f êfa tudi f-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) sedma črka slovenske abecede: vsi efi ležijo postrani; veliki F // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik ◊ muz. mali f četrti ton v mali oktavi f neskl. pril. sedmi po vrsti: odstavek f ◊ muz. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice; F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani ♪
- fá m neskl., tudi fá fája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici ♪
- fabiánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fabianizem: fabiansko gibanje / fabianska stališča ♪
- fábijec -jca m (á) pristaš fabianizma: spori med fabijci in socialnimi demokrati ♪
- fabricíranje -a s (ȋ) glagolnik od fabricirati: fabriciranje kvalitetnih izdelkov / fabriciranje laži ♪
- fabricírati -am nedov. (ȋ) redko izdelovati, proizvajati: teh aparatov pri nas še ne fabriciramo // pog., ekspr. hitro in na veliko izdelovati: te cenene predmete fabricirajo kar na tekočem traku; pren. fabricirati laži; šola ne sme fabricirati samo uradnikov ♪
- fabrikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od fabrikacija; proizvoden, izdelovalen: fabrikacijski postopek ♪
- fabrikánt -a m (ā á) pog. tovarnar: bogat fabrikant / fabrikanti orožja izdelovalci, proizvajalci; pren., slabš. fabrikanti lažnih poročil ♪
- fabrikát -a m (ȃ) tovarniški, industrijski izdelek: tuji fabrikati // redko izdelek, proizvod sploh: fabrikati in polfabrikati; pospeševati izvoz fabrikatov; pren., slabš. literarni fabrikat ♪
- fábriški in fabríški -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na fabriko; tovarniški: fabriški dimniki; fabriška sirena / fabriški delavec / fabriški izdelek ♪
- fábula -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
- fabulatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
- fabulírati -am nedov. (ȋ) knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje ♪
- fabulíst -a m (ȋ) knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik: izrazit, nadarjen fabulist ♪
9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576