Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.076-9.100)



  1.      eksportírati  -am nedov. in dov. () prodajati blago v drugo državo; izvažati: eksportirati les; eksportirati na evropski trg
  2.      ekspozé  -ja m (ẹ̑) uradna, informativna obrazložitev ali poročilo: imeti, poslušati ekspoze; ekspoze o predlogu novega zakona; povzetki iz predsednikovega ekspozeja v skupščini
  3.      ekspozícija  -e ž (í) 1. knj., redko postavitev na ogled, razstava: po tečaju so priredili ekspozicijo najboljših izdelkov 2. knj. načrt, ogrodje (za kako delo): sestaviti ekspozicijo za razpravo; ekspozicija tega dela je preprosta in dokumentirana 3. lit. uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja, zasnova: obsežna ekspozicija; ekspozicija drame, romana 4. fot. dopustitev učinkovanja svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetlitev: določiti ekspozicijo; kratka ekspozicija 5. geogr. položaj, izpostavljenost zemljišča glede na sonce, veter, padavine: prisojna ekspozicija
  4.      ekspozicíjski  in ekspozícijski -a -o prid. (; í) nanašajoč se na ekspozicija 3: najbolje je igrala ekspozicijski del svoje vloge; ekspozicijski prizor
  5.      ekspozitúra  -e ž () 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro
  6.      ekspresíja  -e ž () 1. knj. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: besedna, izrazna ekspresija / dramatična ekspresija baletnega prizora / vsi stilni elementi so podrejeni idejni ekspresiji 2. med. iztisnjenje: ekspresija zastale posteljice
  7.      ekspresioníst  -a m () predstavnik ekspresionizma: impresionisti in ekspresionisti
  8.      ekspresionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekspresionizem: ekspresionistični pesnik / ekspresionistična slika
  9.      ekspresíven  -vna -o prid. () knj. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik
  10.      ekspresívnost  -i ž () knj. lastnost, značilnost ekspresivnega: študij ekspresivnosti besed; ekspresivnost metafore / poudarjena ekspresivnost slikarjevih poznejših del / spojitev južnjaške ekspresivnosti z vzhodnjaško meditativnostjo
  11.      ekspropriácija  -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste; oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda
  12.      ekspropriátor  -ja m () kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev
  13.      ekstabulácija  -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjba
  14.      ekstabulírati  -am dov. in nedov. () jur. črtati, izbrisati intabulacijo, izknjiti
  15.      ekstátik  -a m (á) knj. kdor je (večkrat) v ekstazi; zamaknjenec, zanesenjak
  16.      ekstemporírati  -am nedov. () knj. govoriti ali igrati brez priprave: ekstemporira tudi resno muziko; zna dobro ekstemporirati in improvizirati / iskal je stik z gledalci in ekstemporiral
  17.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge
  18.      ekstenzíven  -vna -o prid., ekstenzívnejši () ki teži po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: ekstenziven način proizvodnje; ekstenzivna graditev mesta / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi gospodarjenje, ki ne teži po smotrnem izkoriščanju / ekstenzivno in intenzivno doživetje ◊ agr. ekstenzivno poljedelstvo poljedelstvo, ki vlaga malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine; ekon. ekstenzivno gospodarstvo gospodarstvo, ki v razmerju do zaposlene delovne sile uporablja malo kapitala; jur. ekstenzivna razlaga zakona razlaga, ki daje zakonu širšo vsebino ekstenzívno prisl.: ekstenzivno obdelovati zemljo; gospodarske stike razvijamo ekstenzivno in intenzivno
  19.      ekstenzívnost  -i ž () težnja po razširjanju, večanju ne glede na izkoriščenost ali kvaliteto: odpraviti ekstenzivnost v proizvodnji / ekstenzivnost in intenzivnost doživetja / ekstenzivnost stilizmov
  20.      ekstêren  -rna -o prid. () knj. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šolešol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem
  21.      eksteriêr  -a tudi -ja m () knj. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše; ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru ♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem
  22.      eksterníst  -a m () 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knj. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist
  23.      ekstínkcija  -e ž (í) fiz. oslabitev svetlobe pri prehodu skozi snov
  24.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra
  25.      ekstra...  ali ékstra... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje stanja zunaj česa: ekstragalaktičen, ekstraordinarij

   8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA