Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (9.051-9.075)


  1.      eksperimentátor  -ja m (ȃ) kdor eksperimentira: eksperimentator ni poskusna oseba; dognanja eksperimentatorjev / iznajdljiv, spreten eksperimentator; režiser eksperimentator ♪
  2.      eksperimentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od eksperimentirati: z eksperimentiranjem odkrivati pojave; objekt eksperimentiranja / odstraniti eksperimentiranje iz gospodarskega življenja; politično eksperimentiranje; eksperimentiranje v gledališču ♪
  3.      eksperimentírati  -am nedov. (ȋ) delati eksperimente: pri fiziki dosti eksperimentirajo / z novim zdravilom še eksperimentirajo preizkušajo njegovo učinkovitost // publ., nav. slabš. poskusno uvajati nove načine, metode: v šolstvu preveč eksperimentirajo / dovolj smo eksperimentirali, zdaj se lotimo stvari zares ♪
  4.      ekspêrt  -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo ♪
  5.      ekspirácija  -e ž (á) med. iztiskavanje zraka iz pljuč pri dihanju; izdihavanje: ekspiracija in inspiracija ♪
  6.      ekspiratóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ekspiracijo: ekspiratorne motnje ♦ lingv. ekspiratorni glasovi glasovi, tvorjeni z izdihavanjem; ekspiratorni naglas ♪
  7.      eksplicírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. razlagati, pojasnjevati: eksplicirati pojem, predpise / uprizoritev drame eksplicira osnovne družbene elemente eksplicíran -a -o: eksplicirana vsebina; racionalno ekspliciran smisel človekovega bivanja ♪
  8.      eksplícite  prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano in tudi izraženo: avtor romana eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / to sem eksplicite poudaril izrecno ♪
  9.      eksplicíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.: problem je postavljen zelo eksplicitno ♪
  10.      eksplikácija  -e ž (á) knjiž. razlaga, pojasnitev: natančna, vsebinska eksplikacija; eksplikacija urbanistične problematike ♪
  11.      eksplikatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. razlagalen, pojasnjevalen: eksplikativno stališče / eksplikativne vede ♪
  12.      eksploatácija  -e ž (á) 1. neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje: kapitalistična eksploatacija delavcev; kolonialna eksploatacija; eksploatacija in zatiranje 2. uporabljanje česa v gospodarske namene: eksploatacija gozdov, rudnikov / eksploatacija vodne sile / publ. eksploatacija vozil, železnic ♪
  13.      eksploatátor  -ja m (ȃ) kdor eksploatira, izkoriščevalec: eksploatator tuje delovne sile; oblast eksploatatorjev / publ. eksploatatorji motornih vozil uporabniki ♪
  14.      eksploatátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na eksploatatorje, izkoriščevalski: eksploatatorski razred / odprava eksploatatorskega sistema ♪
  15.      eksploatíranec  -nca m (ȋ) kdor je eksploatiran, izkoriščanec: boj eksploatirancev za pravice ♪
  16.      eksploatírati  -am nedov. (ȋ) 1. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela, izkoriščati: eksploatirati delavce 2. uporabljati kaj v gospodarske namene: eksploatirati rudnik eksploatíran -a -o: eksploatiran delavski razred ♪
  17.      eksplodírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. silovito s pokom se vžgati in razleteti: granata je eksplodirala že v zraku / smodnik rad eksplodira; pren., ekspr. pazi, da ne eksplodiraš od jeze ∙ brezoseb., ekspr. bojimo se, da bo tudi na tem koncu sveta eksplodiralo prišlo do spopada 2. ekspr. nezadržano, silovito izraziti kaj, zlasti jezo: za vsak prazen nič eksplodira ♪
  18.      eksplozíja  tudi eksplózija -e ž (ȋ; ọ́) 1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe // pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije ∙ ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada 2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija 3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih ♪
  19.      eksplozíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk; eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji ♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motor eksplozíjsko prisl.: eksplozijsko varna izvedba aparatov ♪
  20.      eksplozíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven ♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj ♪
  21.      eksplozívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost eksplozivnega: eksplozivnost plinov / ekspr. zaradi njegove eksplozivnosti so se ga vsi izogibali ♪
  22.      eksponènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma; pren., publ. glavna oseba drame je eksponent družbenega protislovja 2. mat. število, ki izraža stopnjo potence ali korena: napisati eksponent; lihi eksponent / korenski eksponent; potenčni eksponent ♪
  23.      eksponírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko postaviti na ogled, razstaviti: eksponirati redke znamke 2. knjiž. napraviti opazno, poudariti: s črtanjem nekaterih mest v partituri je eksponiral glasove in tekst 3. knjiž. v začetku nakazati potek, razvoj dogajanja: avtor je zgodbo eksponiral nadvse pretenciozno ◊ fot. eksponirati film dopustiti učinkovanje svetlobe na film pri fotografiranju ali filmanju, osvetliti eksponírati se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost, izpostaviti se: noče se eksponirati zanj; pri stavki se je zelo eksponiral eksponíran -a -o 1. deležnik od eksponirati: eksponirani predmeti; njegov položaj je zelo eksponiran; politično eksponirana oseba 2. ki moli, štrli naprej: eksponirani deli pročelja; zavarovati eksponirane ogle s ščitniki; pren. narodnostno eksponirani kraji ◊ šah. eksponirana figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena ♪
  24.      ekspórt  -a m (ọ̑) prodajanje blaga v drugo državo; izvoz: povečati eksport končnih izdelkov; eksport in import blaga / to vino je samo za eksport / eksport se je podvojil količina blaga, prodanega v drugo državo ♪
  25.      ekspórten  -tna -o prid. (ọ̑) izvozen: eksportno blago / kadi eksportne cigarete dobre kvalitete, namenjene za izvoz / eksportno podjetje ◊ čeb. eksportni panj panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče ♪

   8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA