Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (8.976-9.000)



  1.      eksaminírati  -am nedov. () star. izpraševati (pri izpitu): eksaminirati učence
  2.      eksantém  -a m (ẹ̑) med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj: akutni, luetični eksantem
  3.      eksárh  -a m () 1. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik z metropolitsko oblastjo, neodvisen od patriarha: bolgarski eksarh 2. zgod. namestnik bizantinskega vladarja v Raveni in Kartagini
  4.      eksarhát  -a m () 1. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena eksarhu: bolgarski eksarhat 2. zgod. ozemlje bizantinske države, podrejeno eksarhu: trgovske zveze med eksarhatom in Bizancem
  5.      éksati  -am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa
  6.      ekscénter  tudi ekscênter -tra m (ẹ̄; ē) strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče, izsrednik: gibanje ekscentra; gred z ekscentri
  7.      ekscéntričen  tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) 1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule 2. knj. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaškagozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica
  8.      ekscéntričnost  tudi ekscêntričnost -i ž (ẹ́; é) knj. lastnost ekscentričnega: ekscentričnost ljubezni; že kot otrok je kazal znake ekscentričnosti / njenih ekscentričnosti se je naveličal ◊ geom. linearna ekscentričnost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; teh. ekscentričnost lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata
  9.      ekscéntrik  tudi ekscêntrik -a m (ẹ́; é) knj. neuravnovešenec, čudak, posebnež: dekadenti in ekscentriki
  10.      ekscéntrski  tudi ekscêntrski -a -o prid. (ẹ̄; ē) nanašajoč se na ekscenter, izsredniški: ekscentrski pogon / ekscentrska gred ♦ obrt. ekscentrska stiskalnica stiskalnica, katere bistveni sestavni del so ekscentri
  11.      ekscerpíranje  -a s () glagolnik od ekscerpirati: ekscerpiranje za zgodovinski slovar / ekscerpiranje iz obsežnega gradiva
  12.      ekscerpírati  -am nedov. in dov. () namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati: ekscerpirati metafore iz pesmi; ekscerpiral je stare tekste / ekscerpiral je vse dostopno gradivo; ekscerpirati knjigo
  13.      ekscêrpt  -a m () odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta; izpisek, izpis: delati ekscerpte; ekscerpt iz knjige; ekscerpti za slovar // kratka vsebina, povzetek: za izpit je študiral le po dobrih ekscerptih
  14.      ekscêrptor  -ja m (ē) knj. kdor ekscerpira, izpisovalec: ekscerpiranje za slovar opravlja več ekscerptorjev
  15.      ekscés  -a m (ẹ̑) prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari: čustveni, seksualni ekscesi / ublažiti ekscese konservativizma // prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju, izgred: v teh krajih pogostoma prihaja do šovinističnih ekscesov; ekscesi vojaških ekspedicij / nočni ekscesi mladine razgrajanja, pretepi
  16.      ekscesíven  -vna -o prid. () knj. pretiran, čezmeren: ekscesivno izčrpavanje moči
  17.      ékscitans  -a m (ẹ̑) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, dražilo
  18.      eksegét  -a m (ẹ̑) knj. kdor se ukvarja z eksegezo, razlagalec: pripombe eksegetov ob posameznih izrazih
  19.      eksegéza  -e ž (ẹ̑) knj. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza
  20.      eksekúcija  -e ž (ú) izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: bil je ustreljen kot talec med prvimi italijanskimi eksekucijami; odred za eksekucijo; prostor za eksekucije // jur. prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb; izvršba: dolg je izterjal z eksekucijo; odložitev eksekucije
  21.      eksekutíva  -e ž () knj. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast: eksekutiva ni v njihovih rokah; eksekutivo je prepuščal odboru // upravni organ, ki ima izvršilno oblast, izvršilni organ: izvoliti eksekutivo stranke; član eksekutive 2. redko eksekutorji: talci pred puškami sovražne eksekutive
  22.      eksekutíven  -vna -o prid. () knj. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen: eksekutivni odbor; eksekutivni organi / eksekutivna oblast
  23.      eksekútor  -ja m () kdor opravlja eksekucijo: določili so eksekutorje za streljanje / eksekutor jim je vse zarubil / davčni eksekutor davčni izterjevalec
  24.      eksekvírati  -am dov. in nedov. () 1. knj. izvesti smrtno kazen, usmrtiti: eksekvirati obsojence 2. jur. prisilno izvršiti sodne ali upravne odločbe: eksekvirati terjatev
  25.      eksémpcija  -e ž (ẹ́) rel. izvzem izpod jurisdikcije neposrednega cerkvenega predstojnika

   8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA