Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (8.176-8.200)
- dokônčnost -i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost ♪
- dokopáti -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka dokopáti se s kopanjem priti kam: komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče // ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja ♪
- dokopávati se -am se nedov. (ȃ) ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja ♪
- dokoréj prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal ♪
- doktorát -a m (ȃ) 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat ♪
- doktorírati -am dov. in nedov. (ȋ) doseči, pridobiti si doktorski naslov: septembra bo doktorirala; doktoriral je iz kemije; doktoriral je na ljubljanski univerzi ♪
- dóktorski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na doktorje: a) podelili so mu doktorski naslov; doseči doktorsko čast / kandidat je oproščen doktorskega izpita / doktorska diploma b) v teh hribih je doktorska služba precej naporna / ekspr. ima doktorski podpis težko čitljiv, nerazločen ♪
- doktrína -e ž (ȋ) 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina ♪
- doktrinárski in doktrínarski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na doktrinarje: doktrinarsko mišljenje; ostro je kritiziral njegovo doktrinarsko stališče ♪
- dokúhati -am dov. (ú ȗ) skuhati do konca: fižol je trd, treba ga je še dokuhati ♪
- dokumènt -ênta m (ȅ é) 1. listina z uradno veljavnostjo: dokumenti so v redu; predložiti je treba osebno izkaznico in druge dokumente; ponarediti, pregledati dokumente; ni se mogel zaposliti, ker ni imel potrebnih dokumentov; ustavni dokument; dokument o šolanju / deklaracija je dokument mednarodnega značaja 2. kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa: našli so tudi obremenilne dokumente; zgodovinski dokument; pren. narodopisno blago je dokument ljudske kulture; ta drama je dokument svoje dobe ♪
- dokumentácija -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo ♪
- dokumentáren -rna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj dokumentira, utemeljuje: dokumentarni podatki; dokumentarna literatura iz narodnoosvobodilnega boja; zbiranje dokumentarnega gradiva / delo ima razen umetniške vrednosti še dokumentaren pomen / dokumentarni film film iz posnetkov, narejenih v kraju, času, v katerem se dejanje godi ♪
- dokumentíranje -a s (ȋ) glagolnik od dokumentirati: dokumentiranje odločbe / dokumentiranje književnosti ♪
- dokumentírati -am dov. in nedov. (ȋ) izpričati, podpreti kaj z dokumenti, utemeljiti: gradivo je treba dokumentirati; dokumentirati prošnjo, vlogo; dokumentirati podatke z risbami in grafikoni; statistično dokumentirati gospodarsko stanje / svoja proučevanja je tudi fotografsko dokumentiral; pren. to delo dobro dokumentira svojo dobo dokumentíran -a -o: predlogi so zadostno dokumentirani; razprava je obširno dokumentirana ♪
- dokupíti in dokúpiti -im dov. (ȋ ú) dodatno, zraven kupiti: blaga si vzel premalo, treba ga bo še dokupiti / ker je bila slaba letina, so morali živež dokupiti ∙ dokupiti leta prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan; star. nevesti so dokupili leta dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti ♪
- dól -a [tudi dou̯] m, mest. mn. stil. doléh (ọ̑) star. dolina: doli in drage; potok teče po dolu; globok dol / pesn. dol in breg ∙ ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli ♦ fiz. valovni dol točka v valu, v kateri je odmik navzdol največji; geogr. dol manjša, navadno stranska dolina ♪
- dôl prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen // v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z izdajalci ● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi
gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ♪
- dólar tudi dolár -ja m (ọ̄; ȃ) denarna enota Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih drugih držav: podjetje je izvozilo za tristo tisoč dolarjev izdelkov / ameriški, kanadski dolar ♦ fin. obračunski dolar dolar kot vrednostna enota za obračunavanje v kliringu // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop dolarjev ♪
- dólarski tudi dolárski -a -o prid. (ọ̄; ȃ) nanašajoč se na dolar: dolarska valuta, vrednost / ekspr.: dolarski magnat; dolarska civilizacija civilizacija, ki upošteva, ceni le denar ♪
- dólb -a [u̯b] m (ọ̑) redko izdolbina ♪
- dólbenka -e [u̯b] ž (ọ̑) preprost čoln, izdolben iz enega debla: peljati se v dolbenki ♪
- dolbílo -a [u̯b] s (í) orodje za dolbenje: čevljarsko, mizarsko dolbilo; dolbila in dleta ♪
- dólbsti dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu ♪
- dólce [-če] prisl. (ọ̑) muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko ♪
8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276