Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (7.601-7.625)



  1.      deputát 1 -a m () kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada
  2.      deputátnik  -a m () nekdaj delavec, ki dobi del zaslužka v naravi, v blagu: po žetvi so izplačali deputatnikom
  3.      dêrež  -a m () nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor)
  4.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  5.      derivát  -a m () kem. spojina, pridobljena iz druge spojine: derivati benzena, celuloze; pren. država je derivat meščanske družbe; jazz s svojimi derivati
  6.      derivírati  -am nedov. in dov. () mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati
  7.      dêrma  -e ž () anat. koža, zlasti glede na zgornji dve plasti: usnjica je del derme / žarg. danes je delal dermo izpit iz dermatologije / žarg. grem na dermo dermatološko kliniko
  8.      dermálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na dermo, kožen: dermalni izrastek
  9.      dermatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dermatologijo: najnovejši dermatološki izsledki / dermatološka klinika
  10.      dêrmatovenerologíja  -e ž (-) veda o kožnih in spolnih boleznih: specializirati se za dermatovenerologijo
  11.      dês  -a m, tudi neskl. () muz. za polton znani ton d: za desom je pavza; neskl. pril.: Des-dur
  12.      desánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na desant: desantne čete / letalski desantni napad; desantna operacija ♦ voj. desantni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje
  13.      descendírati  -am nedov. in dov. () med. širiti se navzdol, spuščati se: infekcija descendira iz ledvic v mehur
  14.      desén  tudi dezén -a m (ẹ̑) tekst. vzorec na tkanini: abstraktni, cvetlični deseni; karo desen; prti v raznih barvah in desenih // tkanina z vzorci sploh: krilo iz rjavega desena
  15.      desenírati  -am in desinírati -am tudi dezenírati -am nedov. in dov. () tekst. izdelovati vzorce za tkanine: kreatorji desenirajo oblačilne predmete deseníran in desiníran tudi dezeníran -a -o: desenirano blago za perilo
  16.      deservíranje  -a s () gost. pospravljanje mize po dnevnem obroku: natakarjeva naloga je tudi deserviranje
  17.      desét  desêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število deset [10] a) v samostalniški rabi: pet in pet je deset; kaj more eden proti desetim / ura je deset; ob desetih dopoldne; pridem ob desetih (zvečer) 22h; nar. proti desetém deseti uri b) v prilastkovi rabi: deset prstov; tudi neskl.: knjiga v deset(ih) zvezkih; z nekaj deset možmi; stane okoli deset dinarjev ♦ rel. deset božjih zapovedi danih Mojzesu na Sinajski gori // neskl. izraža številko deset: stanuje na Cankarjevi 10; napiši tri ulomljeno z deset / pri izpitu je dobil oceno deset 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: na tvoje mesto lahko dobimo deset boljših / deset let ga že nisem videl zelo dolgoekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; pog., ekspr. vseh deset (prstov) si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen; preg. kdor molči, desetim odgovori; sam.: igr. srčna deset desetica, desetka
  18.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak
  19.      desetárka  -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka
  20.      desetér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je desetih vrst: izdelek gre skozi desetere obrate
  21.      deseterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po pet odrastkov: lep deseterak mu je prekral pot; jelen deseterak / nepravilni deseterak ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov
  22.      desetéren  -rna -o prid. (ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.: kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti
  23.      desetérica  -e ž (ẹ̑) skupina desetih oseb: naša športna deseterica je že odpotovala na tekmovanje // knj. skupina desetih enot: opombe so na koncu vsake deseterice črtic / zložil je kakšno deseterico pesmi priblno deset
  24.      desetérka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., alp. dereza z desetimi konicami: najnovejši, izpopolnjeni tip deseterk
  25.      deseterostòp  -ópa m ( ọ̄) vrsta iz desetih vštric stoječih ali korakajočih oseb: odred je korakal mimo v dolgih deseterostopih

   7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA