Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (7.351-7.375)


  1.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
  2.      debelolíčnost  -i ž (ȋ) debelost lic: obraz je izgubil otroško debeloličnost ♪
  3.      debeloníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz debelih niti: debelonitna tkanina ♪
  4.      debelonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima debele noge: debelonogi konji / debelonoga miza ♪
  5.      debelorítnica  -e ž (ȋ) nizko ženska, ki ima debelo zadnjico: krčmarjeva žena je bila dobrodušna debeloritnica ♪
  6.      debelorítnik  -a m (ȋ) nizko kdor ima debelo zadnjico ♪
  7.      debelóst  -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
  8.      debelúhast  -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
  9.      deblák  -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje; čoln deblak ♪
  10.      debrecínka  -e ž (ȋ) gastr. kranjski klobasi podobna mastna, močno papricirana klobasa iz svinjskega mesa: narezati suho debrecinko ♪
  11.      debut  -a tudi debi -ja [debí -ja] m (ȋ) prvi javni nastop, navadno umetnikov: mlada igralka je uspešno prestala svoj debut; režiser se je izkazal s svojim debutom / to delo je njegov filmski debut; literarni debut ♪
  12.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije ♪
  13.      decemvirát  -a m (ȃ) zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu ♪
  14.      decénij  -a m (ẹ́) knjiž. desetletje: prvi decenij tega stoletja; razvoj znanosti v povojnih decenijih; pred deceniji ♪
  15.      decentralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na decentralizem: decentralistični sistem / decentralistično prizadevanje ♪
  16.      décibél  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela ♪
  17.      decidíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. odločen, določen, jasen: decidirana izjava; decidiran odgovor decidírano prisl.: decidirano izjaviti ♪
  18.      décima  -e ž (ẹ̑) 1. lit. kitica iz desetih četverostopnih trohejskih verzov: glosa ima štiri decime 2. muz. deseta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  19.      decimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo // knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo decimíran -a -o: ostanki decimiranega polka ♪
  20.      decrescéndo  [dekrešendo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje: igrati decrescendo decrescéndo -a m postopno upadanje jakosti: skladba se konča z decrescendom ♪
  21.      dečák  -a m (á) nav. ekspr., raba peša večji deček, fant: po travi so se pripodili bosi dečaki; njegov sin je sedemnajstleten dečak; učil je dečake nižje gimnazije ♪
  22.      déčji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na deco: spomnil se je prizora iz dečjih let / dečji dom nekdaj ustanova za varstvo socialno ali zdravstveno ogroženih otrok ♪
  23.      déčva  -e ž (ẹ̑) nar. koroško 1. dekle: vaške dečve / fant in njegova dečva 2. ženska obleka, podobna vzhodnoalpski nemški noši; dirndl: križasta, živo pisana dečva ♪
  24.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
  25.      déden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze ◊ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; jur. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska dédno prisl.: dedno obremenjen ♪

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA