Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (6.776-6.800)
- cirkulírati -am nedov. (ȋ) knjiž. krožno se gibati; krožiti: kri cirkulira po telesu / zrak cirkulira / knjiga cirkulira med bralci cirkulirajóč -a -e: cirkulirajoča voda ♦ ekon. cirkulirajoči kapital kapital, ki v enem proizvodnem procesu prenese celotno svojo vrednost na proizvod ♪
- cirkumfléks tudi církumfleks -a m (ẹ̑; ȋ) lingv. grafično znamenje za padajočo intonacijo: napiši cirkumfleks // padajoča intonacija: izgovoriti s cirkumfleksom ♪
- cirkumflektírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti padajoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati s cirkumfleksom: cirkumflektirati črko cirkumflektíran -a -o: cirkumflektiran samoglasnik ♪
- císta -e ž (ȋ) 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti ♪
- cistêrca -e ž (ȇ) knjiž. samostan cistercijanskega reda: stiška cisterca ♪
- citát -a m (ȃ) dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja ♪
- citáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki ♪
- citírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
- citoplázma -e ž (ȃ) biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma ♪
- citostátik tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki ♪
- cítrati -am nedov. (ȋ) star. igrati (na) citre: imenitno je citral in pel; učiti se citrati / deklica je citrala staro narodno pesem; pren., knjiž. veter citra ♪
- citróna -e ž (ọ̑) limona: lepe, zrele citrone; sok citrone; zavrgel jo je kot izžeto citrono / čaj s citrono / cvetoče citrone citronovci ♪
- citronáda -e ž (ȃ) limonada: izpiti kozarec citronade // umetno narejen sirup z limoninim okusom ♪
- citronovína -e ž (í) les citronovca: mizica iz citronovine ♪
- cividínec -nca m (ȋ) kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo ♪
- civíl -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
- civílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo
monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
- cmákati -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
- cmakljáti -ám nedov. (á ȃ) rahlo cmakati: otrok je zadovoljno cmakljal in se oblizoval ♪
- cmákniti -em dov. (á ȃ) z ustnicami in z jezikom dati nizek, nezveneč glas: nagnil je kozarec in zadovoljno cmaknil ♪
- cmáriti -im nedov. (á ȃ) 1. nav. ekspr. počasi peči, navadno brez maščobe: pastirji cmarijo ribe na žerjavici; cmaril je meso med dvema vročima kamnoma // slabš. peči, kuhati: celo dopoldne je cmarila, pa nima kaj postaviti na mizo; samo polento cmari; pren. ves dan se je cmaril na soncu 2. nar. cediti se, cizeti: Iz razpok na bosih nogah mu je cmarila počrnela kri (I. Koprivec) cmáriti se od velike vročine izcejati maščobo, tekočino: smetana se je ob robu lonca cmarila; klobase so se cmarile v vroči peči / vlažna polena se cmarijo na ognju ♪
- cméra in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero ♪
- cmérjenje -a s (ẹ́) glagolnik od cmeriti se: iz množice je bilo slišati posamezno cmerjenje in pridušen jok / dovolj mi je tvojega vzdihovanja in cmerjenja ♪
- cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
- cmokávzarstvo -a s (ȃ) knjiž. zelo grob način izražanja, pisanja ♪
6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876