Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (6.751-6.775)
- címprati -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša ♪
- cín -a m (ȋ ȋ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina ♪
- cínar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar ♪
- cineást -a [ci- in si-] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu ♪
- cinkár -ja m (á) delavec v proizvodnji cinka ali cinkastih izdelkov ♪
- cínkast -a -o prid. (ȋ) ki je iz cinka: cinkast pladenj; cinkasta cev, streha ♪
- cinkográf -a m (ȃ) tisk. izdelovalec klišejev; kemigraf ♪
- cínkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
- cinkovína -e ž (í) izdelki iz cinka ♪
- cinobarít -a m (ȋ) knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit ♪
- cinóber -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin ♪
- cinquecénto -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta ♪
- cinzáno tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m (ȃ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano ♪
- cioníst in sioníst -a m (ȋ) pristaš cionizma ♪
- cionístičen in sionístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na cioniste ali cionizem: cionistične organizacije ♪
- cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe ♪
- cíparski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna ♪
- cípela -e ž (ȋ) nav. mn., zastar. čevlji, navadno nizki: hoditi v lepih, rumenih cipelah ♪
- ciprésa -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana ♪
- ciprésast -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias ♪
- cipresovína -e ž (í) cipresov les: omarica iz cipresovine ♪
- cípro -a m (ȋ) agr. visoki fižol boljše sorte ♪
- círca in círka [cirka] prisl. (ȋ) približno, okoli: znižati stroške za circa [ca.] 20 % ♪
- círculus vitiósus círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
- cirkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces; cirkulacijske motnje ♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj ♪
6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851