Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (6.526-6.550)



  1.      búldog  -a m () manjši, čokat hišni pes z nizkimi, široko razmaknjenimi nogami in širokim gobcem: čistokrven buldog; renči kot buldog / angleški buldog z belo dlako // nizko buldogu podoben človek: tisti buldog pri sosednji mizi jo je neprestano opazoval / ekspr. to ti je buldog! neroden, neprijeten človek
  2.      buldožêr  tudi buldózer -ja m (; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje
  3.      bulvárka  -e ž () gled. igra iz sodobnega življenja, ki na lahkoten način prikazuje aktualne probleme: na sporedu je naivna bulvarka; pikantna bulvarka
  4.      búna  -e ž (ū) kem. sintetični kavčuk: pnevmatike iz bune; neskl. pril.: buna kavčuk
  5.      búnčica  -e ž () kroglasta izboklinica: usnjen pas s srebrnimi in zlatimi bunčicami; izrezljan stol z zavoji in bunčicami / bunčica bucike glavica / ekspr. bunčice na vejah postajajo vedno večje popki, brsti
  6.      búnda  -e ž () jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda
  7.      búngalov  -a m () nizka hiša v tropskih krajih, navadno z verando: stanujejo v bungalovu; bungalov s široko verando // poletna hišica za turiste: ob morju gradijo hotele, bungalove in motele; neskl. pril.: bungalov naselje
  8.      búnka  -e ž () 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka
  9.      búnker  -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen
  10.      búnkica  -e ž () kroglasta izboklinica: sandale z bunkicami
  11.      búrek  -a m () gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; burek z mesom
  12.      burét  -a m (ẹ̑) tekst. preja iz kratkih izčesanih vlaken naravne svile: presti buret // hrapava tkanina iz te preje: poletni kostim iz bureta; neskl. pril.: buret svila
  13.      burgúndec  -dca m () kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec
  14.      burgúndski  -a -o prid. () nanašajoč se na Burgundijo: burgundsko vino ◊ agr. burgundska brozga škropivo iz modre galice in sode
  15.      búriti  -im nedov.) knj. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
  16.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč
  17.      búrk  -a m () nar. burka, šala, norčija: Res smo bili vsi nekoliko uporni in iznajdljivi, kadar je bilo treba napraviti kak burk (F. Finžgar)
  18.      búrka  -e ž () 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju
  19.      búrkast  -a -o prid. () ki (rad) uganja burke: burkast godec // poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkasto búrkasto prisl.: burkasto poskakovati
  20.      búrkati  -am nedov. () knj. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu
  21.      búrkniti  -em dov.) knj., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem
  22.      burléska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje: napisati burlesko; v svoji burleski ne prizanaša nikomur // muz. skladba šaljivega značaja
  23.      burlésken  -kna -o prid. (ẹ̑) knj. nanašajoč se na burlesko: burleskna komedija / burlesken značaj zgodbe; humor v knjigi je burlesken / burleskna razposajenost
  24.      burlésknost  -i ž (ẹ̑) knj. groba šegavost, norčavost: pisatelj z burlesknostjo prikazuje svoje junake
  25.      buršák  -a m (á) nav. slabš., nekdaj član nemškega visokošolskega društva; burš: za izzivanje buršakov se niso zmenili

   6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA