Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (6.501-6.525)



  1.      búffo  [bufo] neskl. pril. () muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
  2.      bugivugi  tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (-) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
  3.      bùh  medm. () posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih
  4.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
  5.      búhati  -am nedov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
  6.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  7.      búhtelj  -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
  8.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla
  9.      bújen  -jna -o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant ima bujno domišljijo; to izvira iz njegove bujne fantazije / bujne barve jeseni bújno prisl.: bujno rasti; knjevnost se bujno razvija; bujno cvetoče češnje
  10.      bujnobárven  -vna -o prid. () knj. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje
  11.      bújt  -a -o prid. () gastr., v zvezi bujta repa prekmurska jed iz repe, kaše in svinjskega mesa
  12.      búka 1 -e ž () zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje
  13.      búkev  -kve tudi búkva -e ž () veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesavrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
  14.      búkniti  -em dov.) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  15.      bukóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori
  16.      bukólika  -e ž (ọ́) lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik
  17.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
  18.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  19.      búkovje  -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
  20.      búkovka  -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko
  21.      búkovski  -a -o prid. (ū) star. knjen: bukovska latinščina mu ni tekla gladko // latinski: naučiti se bukovskega jezika
  22.      bukvárnica  -e ž () zastar. 1. knjnica: ustanovili so slovensko bukvarnico 2. knjigarna: povesti v bukvarnicah ne prodajajo več
  23.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  24.      bukvíšče  -a s (í) zastar. knjnica: bukvišče samostana
  25.      búla 1 -e ž (ú) 1. oblasta oteklina, nabreklina: na nogi se mu dela bula; na hrbtu se mu je zbrala bula; udaril se je, da mu je kar bula zrasla; predrl je bulo, ki je dozorela; gnojna bula / ekspr. ves je v bulah 2. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: operirati bulo; benigna, maligna bula

   6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA