Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (6.101-6.125)



  1.      borníranost  -i ž () knj., nav. slabš. omejenost, neumnost: v svoji borniranosti ne more razumeti tega; kulturna borniranost
  2.      bórnost  -i ž (ọ́) knj. lastnost bornega: bornost obleke / sramuje se svoje bornosti
  3.      borovína  -e ž (í) borov les: omara iz borovine
  4.      borovníca  -e ž (í) nav. mn. nizka, grmičasta gozdna rastlina ali njene užitne črne jagode: borovnice cvetejo; nabirati, prodajati borovnice
  5.      borovníčevec  -vca m (í) žganje iz borovnic: izvrsten, star borovničevec / razredčiti borovničevec sok iz borovnic
  6.      borsalíno  -a m () moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine: mož z borsalinom
  7.      bóršč  -a m (ọ̑) v ruskem okolju juha iz rdeče pese, z zeljem in začimbami: v kuhinji je dišalo po boršču; ukrajinski boršč ♦ gastr. gosta juha iz zelenjave in mesa, obarvana z rdečo peso
  8.      Bórštnikov  -a -o prid. (ọ̑) gled., v zvezi Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo
  9.      bórvazelín  -a m (ọ̑-) antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom
  10.      bòs  bôsa in bòss bôssa [bos] m ( ) v ameriškem okolju šef, vodja: oblast bosov // žarg. vodja kake organizirane skupine, navadno gangsterske
  11.      bós  bôsa -o tudiprid. (ọ̑ ó) 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa ● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
  12.      bosílje  -a s () knj. bazilika, bažiljka: šopek bosilja
  13.      bosják  -a m (á) 1. ekspr., redko bos človek: za njo je počasi hodil bosjak 2. knj., zlasti v ruskem okolju, nekdaj revež, brezdomec, potepuh: družil se je z bosjaki in tatovi / Gorki je ustvaril v literaturi tip bosjaka
  14.      bosjáštvo  -a s () knj., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice // življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva; bedno bosjaštvo
  15.      bosonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knj. bos: bosonogo dekletce / bosonog konj ♦ rel. bosonogi avguštinci strožji red avguštincev
  16.      bosonóžec  -žca m (ọ̑) knj., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci
  17.      bosôta  -e ž (ó) knj. stanje bosega človeka
  18.      bóssa nóva  bósse nóve [bosa] ž (ọ̑-ọ̑) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Brazilije: plesati bosso novo // skladba za ta ples
  19.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knj., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč
  20.      botáničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene
  21.      botíti  -ím nedov. ( í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fol, žito
  22.      botrováti  -újem nedov.) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knj. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
  23.      bouclé  in bukle -ja [buklé] m (ẹ̑) tkanina iz niti z drobnimi zankami: plašč iz boucléja ♦ tekst. nit z drobnimi zankami; neskl. pril.: žametne in bouclé preproge
  24.      bóvla  -e ž (ọ̑) mrzla pijača iz vina, sadja in sladkorja: pripraviti bovlo; jagodna bovla; kozarci za bovlo // redko trebušasta steklena posoda s pokrovom za to pijačo
  25.      bóza  -e ž (ọ̑) osvežujoča orientalska pijača iz koruzne moke in sladkorja: piti bozo; ugasiti žejo z bozo

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA