Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (576-600)


  1.      izkúšenost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izkušenega človeka: upoštevajo ga zaradi njegove izkušenosti; življenjska izkušenost / dirigentska, strokovna izkušenost / redko on ima pri tem delu več izkušenosti izkušenj ♪
  2.      izkúšnja  tudi skúšnja -e ž (ȗ) kar kdo ob dogodkih, doživetjih spozna, ugotovi: imeti, pridobiti si izkušnje; bil je še mlad in brez izkušenj; ljubezenska izkušnja; življenjske izkušnje; ekspr. bridke, grenke izkušnje / spet je za izkušnjo bogatejši // skupek takih spoznanj, ugotovitev: izkušnja kaže, uči, da je tako ravnanje pravilno; vsakdanja izkušnja / vedeti iz izkušnje; to priporočam po svojih izkušnjah ∙ ta izkušnja ga je zelo pretresla doživetje, dogodek; star. možje so si pripovedovali izkušnje iz vojske doživljaje, dogodke; ekspr. izkušnja človeka izmodri, izuči // nav. mn., s prilastkom znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom: izmenjati delovne izkušnje; pridobiti si bogate, dragocene izkušnje; cenijo ga zaradi dolgoletnih izkušenj v stroki; izkušnje iz dosedanjega dela; priznati izobrazbo na osnovi izkušenj / publ. prenašanje izkušenj iz enega podjetja v drugo / ima velike pisateljske izkušnje; revolucionarne izkušnje komunistov / izkušnje v izkoriščanju atomske energije / ekspr. nima posebnih izkušenj z ženskami; prim. skušnja ♪
  3.      izláčniti  -im in zláčniti -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila izláčniti se in zláčniti se postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili izláčnjen in zláčnjen -a -o: izlačnjen otrok ♪
  4.      izláganje  -a s (ȃ) glagolnik od izlágati: izlaganje obleke iz kovčka ♪
  5.      izlágati  -am nedov. (ȃ) 1. redko dajati, spravljati kaj iz česa: izlagati stvari iz kovčka / izlagati tovor z ladje razkladati, raztovarjati 2. zastar. razlagati, tolmačiti: izlagati sveto pismo; prim. zlagati ♪
  6.      izlagáti  -lážem dov. (á á) ekspr., redko z laganjem, lažjo priti do česa: izlagati (si) dovoljenje ♪
  7.      izlájati  -am dov. (ȃ) slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel izlájati se prenehati lajati: pes se je izlajal // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes se je izlajal na prišleca ∙ nizko naj se izlajajo, da bo enkrat mir naj povedo svoje negativno mnenje do konca ♪
  8.      izlákati  -am in zlákati -am dov. (ā ȃ) nar. štajersko izlačniti, izlakotiti: dolga pot ga je izlakala izlákan in zlákan -a -o: vrnil se je ves izlakan in utrujen ♪
  9.      izlakotíti  -ím in izlákotiti -im tudi zlakotíti -ím in zlákotiti -im dov. (ȋ í; á ā) 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili izlakotíti se, in izlákotiti se tudi zlakotíti se in zlákotiti se postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila izlakotèn -êna -o in izlákoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zlákoten -a -o: izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz ♪
  10.      izlakotováti  -újem tudi izlákotovati -ujem in zlakotováti -újem tudi zlákotovati -ujem dov. (á ȗ; á) knjiž., redko izstradati, sestradati: izlakotovati zapornike izlakotován tudi izlákotovan in zlakotován tudi zlákotovan -a -o: izlakotovani jetniki ♪
  11.      izléči  -léžem tudi zléči zléžem dov., izlézi izlézite tudi zlézi zlézite; izlégel izlêgla tudi zlégel zlêgla; nam. izléč in izlèč tudi zléč in zlèč (ẹ́ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: ptica izleže navadno po štiri jajca; izleči jajčeca v travo ∙ ekspr. kdo je izlegel to laž kdo si je to izmislil; nizko pred dnevi je izlegla drugega pankrta rodila izléči se tudi zléči se 1. začeti živeti ob prihodu iz jajčeca, jajca: piščanci se izležejo po treh tednih; iz jajčec se izležejo ličinke; pren., ekspr. rad se vrača tja, kjer se je izlegel 2. ekspr. nastati, pojaviti se: nestrpno čakam, kaj se bo iz tega izleglo; to se je izleglo v njegovih možganih izlégel tudi zlégel -êgla -o: izlegli mladiči; izlegla ličinka izléžen tudi zléžen -a -o: izležen piščanec; izleženo jajce ♪
  12.      izléčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. ozdraviti: zdravnik ga je kmalu izlečil / izlečiti oko, rano ♪
  13.      izlégati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči: ta čas samice izlegajo jajčeca izlégati se ekspr. nastajati, pojavljati se: med študenti se izlega večina revolucionarjev ♪
  14.      izlésti  -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca izlézel -zla -o: slana je uničila pravkar izlezli krompir; prim. zlesti ♪
  15.      izlèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. krajše potovanje, navadno za razvedrilo, zabavo: delati, prirejati izlete; naredili smo izlet na morje, v gore; hoditi na izlete / avtobusni izlet; celodnevni, daljši, enotedenski izlet; družinski, sindikalni, šolski izlet; poučni izlet ekskurzija; izlet z vlakom 2. knjiž., redko oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi: svojo tezo je osvetlil še z majhnim izletom v zgodovino matematike 3. glagolnik od izleteti: močen izlet čebel / izlet ptic iz gnezda ◊ čeb. čistilni izlet čebel ko prvič spomladi izletijo in se iztrebijo; šol. majski izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; maturantski izlet ♪
  16.      izletálnica  -e ž (ȃ) agr. izletna odprtina: izletalnica v gnezdilni hišici ♪
  17.      izletálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) nar. gorenjsko deščica pred žrelom panja; brada ♪
  18.      izlétati  -am nedov. (ẹ̑) zastar. hoditi na izlete: sem so izletali meščani ob nedeljah ♪
  19.      izlétati se  -am se tudi zlétati se -am se dov., tudi izletájte se tudi zletájte se; tudi izletála se tudi zletála se (ẹ́) s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pojdi in se izletaj; otroci so se pošteno izletali; prim. zletati ♪
  20.      izletávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izletavati: izletavanje čebel ♪
  21.      izletávati  -am nedov. (ȃ) leteč odhajati, zapuščati kaj: gleda čebele, kako izletavajo; pren., ekspr. otroci doraščajo in izletavajo iz gnezda ♪
  22.      izléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izlet: pripraviti izletni program / izletni turizem; izletna pisarna; izletna točka izletniška točka ♪
  23.      izléten 2 -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na izletavanje: izletne možnosti za čebele / izletna odprtina odprtina, skozi katero ptice, žuželke izletavajo ♪
  24.      izletéti 1 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) 1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda 2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli ◊ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti ♪
  25.      izletéti 2 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í) zastar. iti na izlet: družba je izletela v škofjeloške hribe ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA