Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (5.751-5.775)



  1.      bíogeografíja  -e ž (-) veda o geografski razširjenosti organizmov
  2.      bíokémičen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na kemične procese v organizmih: biokemični procesi; biokemične reakcije / biokemični laboratorij biokemijski
  3.      bíokemíja  -e ž (-) veda o kemični sestavi in procesih v organizmih: dosežki sodobne biokemije
  4.      bíoklimatologíja  -e ž (-) veda o vplivu podnebja na organizme
  5.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
  6.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
  7.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  8.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
  9.      bíomehánika  -e ž (-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih
  10.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  11.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  12.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  13.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  14.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  15.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  16.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  17.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  18.      bípiramída  -e ž (-) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
  19.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan
  20.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, priblno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
  21.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
  22.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  23.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij
  24.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija
  25.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA