Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (5.676-5.700)



  1.      bezgóvec  tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
  2.      bezgovína  -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje
  3.      bezgóvje  -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
  4.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
  5.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
  6.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov.) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
  7.      bezoár  -ja m () zool. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev
  8.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knj. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knj. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
  9.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knj. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  10.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
  11.      béžnost  -i ž (ẹ́) knj. lastnost, značilnost bežnega: bežnost doživetij, hipa
  12.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  13.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. () adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
  14.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  15.      bíber  -bra m (í) tekst. na obeh straneh kosmatena bombažna ali volnena tkanina: zimski plašč iz bibra
  16.      bibernélica  -e ž (ẹ̑) redko janež: čaj iz bibernelice
  17.      bíblija  -e ž (í) temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere, sveto pismo: biblija obsega staro in novo zavezo; citat iz biblije / bral je iz stare, debele biblije / Dalmatinova Biblija; pren. Marxov Kapital imenujejo biblijo delavskega razreda
  18.      bíbliobús  -a m (-) posebej urejen avtobus s knjnico, namenjeno izposojanju: v vas je pripeljal bibliobus
  19.      bibliofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi
  20.      bibliográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliografijo: bibliografski podatki o knjigah; bibliografski seznam / bibliografski oddelek knjnice
  21.      bibliotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na biblioteko; knjničen, knjničarski: sto tisoč zvezkov bibliotečnega gradiva; bibliotečni zakon / bibliotečno poslopje
  22.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
  23.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjnici; knjničar: bibliotekar študijske knjnice ♦ biblio. knjničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
  24.      bibliotekárka  -e ž (á) strokovna uslužbenka v knjnici; knjničarka
  25.      bibliotekárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na bibliotekarje, knjničarski: bibliotekarski tečaj; bibliotekarska dejavnost

   5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA