Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (5.601-5.625)



  1.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski knjevnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko
  2.      beléžnica  -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi
  3.      belíčnost  -i ž () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost
  4.      belíkati se  -am se nedov. () ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja
  5.      belílo  -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom ♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
  6.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knj. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  7.      belíti 2 in béliti -im nedov. ( ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim
  8.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
  9.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  10.      beljakovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
  11.      beljávec  -vca m () les. les z neizrazito črnjavo
  12.      belokránjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fol z ocvirki
  13.      belokríl  -a -o prid. ( ) knj. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi
  14.      belolíc  -a -e prid. ( ) knj. beloličen: belolice žene in dekleta
  15.      belopólt  -a -o [t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta
  16.      belopŕs  -a -o prid. ( ) knj. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
  17.      belorítec  -tca m () zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v blini močvirij, Circus pygargus
  18.      belorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knj. ki ima bele roke: beloroka boginja // nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
  19.      belorún  -a -o prid. ( ū) knj. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
  20.      belôta  -e ž (ó) knj. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic
  21.      belozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knj. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec
  22.      belúga  -e ž (ú) zool. zelo velika riba, ki živi zlasti v Črnem in Kaspijskem morju, Huso huso: kaviar iz iker beluge
  23.      bémberg  -a m (ẹ̑) trg. tkanina iz bakrove umetne svile za žensko perilo in obleke: perilo iz bemberga; neskl. pril.: bemberg svila
  24.      béne  m neskl. (ẹ̑) knj., redko prednost, ugodnost: služba na deželi ima tudi svoj bene
  25.      benefícij  -a m (í) 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij 2. knj. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev

   5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA