Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (551-575)



  1.      izkrívljanje  -a s (í) glagolnik od izkrivljati: izkrivljanje zgodovinskih dejstev / izkrivljanje resnice
  2.      izkrívljati  -am nedov. (í) publ. pačiti, potvarjati: ta prikaz zelo izkrivlja zgodovinska dejstva; izkrivljati podatke / izkrivljati resnico
  3.      izkrívljenje  -a s () glagolnik od izkriviti: izkrivljenje zakonov / izkrivljenje resnice
  4.      izkrívljenost  -i ž () publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost
  5.      izkrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. prenehati se krohotati: počakal je, da so se izkrohotali, potem je nadaljeval pripovedovanje
  6.      izkrožíti  in izkróžiti -im dov. ( ọ́) redko izrezati, navadno v obliki stožca: izkrožiti gnili del jabolka; izkrožiti kokoši oči / izkrožiti pecivo iz testa
  7.      izkrtáčiti  -im dov.) s krtačenjem odstraniti iz česa: izkrtačiti prah iz hlač; izkrtačiti madež iz obleke; prim. skrtačiti
  8.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knj. pesnikovo srce je izkrvavelo // knj. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri
  9.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva
  10.      izkrvavítev  -tve ž () glagolnik od izkrvaveti ali izkrvaviti: ranjenec je umrl zaradi izkrvavitve / dobra izkrvavitev živali ob zakolu
  11.      izkrvavíti  -ím dov., izkrvávil ( í) agr. povzročiti, narediti, da živali ob zakolu odteče vsa kri: zaklane živali so izkrvavili
  12.      izkúh  -a m () nekdaj preprosta, cenena javna kuhinja: hodila je po hrano v izkuh; obedoval je v izkuhih
  13.      izkúhati  -am dov.) 1. s kuhanjem dobiti, izločiti iz česa: izkuhati maščobo iz mesa 2. s (predolgim) kuhanjem povzročiti, da jed nima več zase značilnih snovi, lastnosti: izkuhati govedino izkúhan -a -o: izkuhana klobasa ni okusna
  14.      izkupíček  tudi skupíček -čka m () denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: prešteti, razdeliti izkupiček od prodanega blaga / star. kupiti kaj iz izkupička, za izkupiček, z izkupičkom / izkupiček predstave so namenili za dobrodelne namene ∙ žarg., šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček je zmagalo
  15.      izkupílo  -a s (í) zastar. izkupiček: izkupilo za prodano blago / za izkupilo si je kupil čevlje
  16.      izkupíti  in izkúpiti -im in skupíti in skúpiti -im dov. ( ú) 1. raba peša dobiti, iztržiti: to je denar, ki ga je izkupil za konja; toliko so že izkupili, da so lahko živeli / če dobro izkupimo, bomo lahko odplačali preostali dolg 2. pog., ekspr., s širokim pomenskim obsegom postati deležen kakega neprijetnega stanja: v pretepu je izkupil poškodbo, rano / izkupiti klofuto / v zvezi z jo, jih: ta jo bo že izkupil; za to jih je kar precej izkupil; izkupil jo je od očeta po hrbtu bil je tepen; izkupil jo je v ofenzivi bil je ranjen; padel je; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh
  17.      izkuríti  in izkúriti -im dov. ( ú) z dimom spraviti iz česa; izkaditi
  18.      izkúsen  -sna -o prid. () knj., redko izkustven: izkusna metoda
  19.      izkusiti  ipd. gl. skusiti ipd.
  20.      izkústven  tudi skústven -a -o prid. () ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: izkustvena metoda; izkustveno znanje / izkustveni in duhovni svet; teoretične in izkustvene vede // dobljen iz izkustva: izkustveni kriteriji; izkustveno spoznanje ◊ ekon. izkustvena norma norma, postavljena na osnovi izkušenj; filoz. izkustvena sodba; lingv. izkustveni sedanjik sedanji čas, ki izraža na izkustvo oprto, na čas nevezano dovršno glagolsko dejanje izkústveno tudi skústveno prisl.: teoretično in izkustveno dokazati; priti do česa izkustveno
  21.      izkústvenost  tudi skústvenost -i ž () knj. 1. empiričnost: izkustvenost metode 2. redko izkušenost: delu se pozna velika življenjska izkustvenost
  22.      izkústvo  tudi skústvo -a s () 1. spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju: ugotoviti s pomočjo izkustva; uporabnost tega načela temelji samo na izkustvu / čutno izkustvo 2. knj. izkušnja: imeti bogata izkustva; življenjska izkustva / dolgoletna izkustva v stroki / odrsko izkustvo
  23.      izkúšen  tudi skúšen -a -o prid., izkúšenejši tudi skúšenejši () ki ima izkušnje: starejši ljudje so izkušeni / izkušen učitelj, zdravnik; drugi tekmovalci so bili bolj izkušeni kot naši / napako opazijo samo izkušene oči ∙ publ. predstavo je vodil z izkušeno roko naš znani dirigent je izkušeno vodil izkúšeno tudi skúšeno prisl.: izkušeno svetovati, voditi
  24.      izkúšenec  tudi skúšenec -nca m () 1. knj. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence
  25.      izkúšenjski  -a -o [šǝn] prid. () knj. 1. dobljen iz izkušenj: izkušenjska ugotovitev; izkušenjska spoznanja 2. ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju; izkustven: teoretične in izkušenjske vede izkúšenjsko prisl.: dokazati resnico izkušenjsko

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA