Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
iz (5.501-5.525)
- baríglica -e ž (ȋ) manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo ♪
- barikáda -e ž (ȃ) nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah ∙ knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju ♪
- baríl -a m (ȋ) nar. lesen ročni sodček: piti iz barila ♪
- barírati -am nedov. in dov. (ȋ) fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu ♪
- bárje -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
- bárk -a m (ȃ) navt., nekdaj trijamborna jadrnica s križnimi jadri ♪
- baróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen ♪
- baróčnost -i ž (ọ̑) um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja ♪
- barók -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
- barón -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od grofa: grofje in baroni; nositi se, živeti kakor baron bahaško, imenitno / baron Žiga Zois 2. redko gospodarski mogotec: industrijski baroni 3. iron. kdor se dela imenitnega: poglejte ga, barona baronastega ♪
- baronésa -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu ♪
- baronét -a m (ẹ̑) v Angliji plemič, za stopnjo nižji od barona ♪
- bàrt bárta m (ȁ á) star., s števnikom ali z izrazom količine krat: več bartov mi je hudo; pridi drugi bart; še en bart zarajajva ♪
- bàrt bárti ž (ȁ ȃ) nar., s števnikom ali z izrazom količine krat: Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl (Prežihov) ♪
- barúfa -e ž (ū) nar. primorsko prepir, zdraha: same barufe dela / iz barufe je odnesel bunke iz pretepa ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva;
barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- bárvanost -i ž (ȃ) lastnost barvanega: neizrazita barvanost ♪
- bárvati -am nedov. (ȃ) 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice ♦ med. barvati histološki preparat 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti ♪
- bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
- barvílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za barvanje: barvilna raztopina; barvilne snovi / barvilna moč ♦ bot. barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum; barvilni skalovec grmičast lišaj, iz katerega se pridobiva vijoličasto barvilo lakmus, Roccella tinctoria ♪
- barvílnica -e ž (ȋ) izdelovalnica barvil: delati v barvilnici // redko barvarna ◊ bot. barvilnice visoke trajnice z barvilnimi jagodami, Phytolaccaceae ♪
- barvílo -a s (í) 1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno barvilo 2. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo 3. redko ličilo: barvilo za ustnice ♪
- barvít -a -o prid., barvítejši (ȋ) 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba ♪
- barvítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost ♪
- bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici ♪
5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601