Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

iz (5.326-5.350)



  1.      ávstroslavíst  -a m (-) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist
  2.      avt  in out -a [át] m () šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor
  3.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
  4.      avtístičen  -čna -o (í) pridevnik od avtizem: avtistično mišljenje
  5.      ávto  -a m () avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam
  6.      avto... 1 ali ávto... prvi del zloženk () nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik
  7.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk () nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija
  8.      ávtobiografíja  -e ž (-) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije
  9.      ávtobiográfski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na avtobiografe ali avtobiografijo: v knjigi je precej avtobiografskih odlomkov; avtobiografski roman; avtobiografska izpoved / delo je avtobiografskega značaja
  10.      ávtobus  -a m () avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona
  11.      avtocamping  in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (-; -) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v blini avtocampinga
  12.      ávtocenzúra  -e ž (-) knj. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura
  13.      avtodafé  -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe
  14.      ávtodidákt  -a m (-) knj. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk: skladateljski avtodidakt; avtodidakt v slikarstvu
  15.      ávtoeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) teh. nanašajoč se na električne naprave v avtomobilu: avtoelektrični pribor; avtoelektrični izdelki
  16.      ávtogól  -a m (-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom
  17.      avtográf  -a m () 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knj. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov
  18.      ávtogúma  -e ž (-) avtomobilska guma: izdelava avtogum
  19.      avtohtón  -a m (ọ̑) knj. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem
  20.      avtohtón  -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knj. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
  21.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  22.      ávtokárta  -e ž (-) karta, zemljevid, prirejen posebej za avtomobiliste: imeti, kupiti avtokarto; izšla je nova avtokarta Jugoslavije
  23.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  24.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  25.      avtokláv  -a m () teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih

   5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA